Zapri
Iskanje

Potepuh: Ledinski vrh in Velika Baba

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 13. 09. 2021 / 06:11
Oznake: Razvedrilo
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.09.2021 / 06:32
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Potepuh: Ledinski vrh in Velika Baba

Potepuh: Ledinski vrh in Velika Baba
Velika Baba. Levo spodaj se vidi del poti, ki je še pred nami. FOTO: Andrej Praznik
Na severni strani Kamniško-Savinjskih Alp se avstrijsko ozemlje v obliki klina spusti daleč na jug. Na njegovem robu, na državni meji, ležita Ledinski vrh in Velika Baba. Prvi je lahko dostopen, druga nekoliko teže, pot med njima pa je dolga debelo uro, čeprav sta le pol kilometra narazen.

September se je začel s prijetno toplim vremenom, ki je idealno za hojo v gore. Vendar ne vemo, kako dolgo bo tako. Ko bo vrhove in pobočja pobelil prvi sneg, bo treba številne izlete prestaviti na prihodnje leto. Med njimi je tudi vzpon na Ledinski vrh in Veliko Babo.

Lovska pot do Kranjske koče na Ledinah je v srednjem delu strma in zavarovana z jeklenico. FOTO: Andrej Praznik

Najlažja, čeprav ne povsem lahka pot na Veliko Babo z jezerske strani se začne sredi parkirišča v Ravenski kočni, kjer stoji kažipot z napisom Ledine – Vadine, Lovska pot. Na prvem razpotju se ločimo od precej zahtevnejše poti, ki gre na Veliko Babo čez Jenkovo planino, ter zavijemo proti planinskemu domu na Vadinah. Položna steza nas popelje skozi gozd, poševno prečka peščen jezik in se približa skalnati pregradi. Najprej hodimo vzporedno z njo, nato krenemo ob jeklenici odločneje navkreber.

V pomoč so nam tudi lesene stopnice. FOTO: Andrej Praznik

Pobočje je pokrito s skalami, ruševjem in drevjem. Večkrat primemo jeklenico, včasih klin, stopamo po lesenih stopnicah. Nič posebej težkega, a razmeroma strmo, zato ni odveč previdnost. Ko je najzahtevnejši del za nami, steza zavijuga do Kranjske koče na Ledinah (1.700 m), ki so jo zgradili leta 1977.

Kranjska koča na Ledinah stoji na nadmorski višini 1.700 metrov. FOTO: Andrej Praznik

Z Ledin nadaljujemo proti uro oddaljenemu Jezerskemu sedlu. Kmalu se v levo odcepi zelo zahtevna pot na Veliko Babo (Rudijeva vertikala), mi pa nadaljujemo naravnost mimo lesene koče, čez krajši skalnat odsek ter navkreber čez travnato in skalnato pobočje. Med hojo opazujemo ledenik pod Skuto in gamse, ki počivajo v daljavi. Na Jezerskem sedlu se ločimo od poti proti Okrešlju in se v dobre četrt ure brez posebnega truda vzpnemo na Ledinski vrh. Komaj obstanemo ob skrinjici z vpisno knjigo, že priletijo planinske kavke. Posedejo po skalah in čakajo, da bomo odprli nahrbtnike. Mi pa tega ne storimo, saj gremo takoj naprej.

Pot nas popelje na zahodno stran Velike Babe. FOTO: Andrej Praznik

Z vrha se vrnemo do prvega razpotja in zavijemo na strmo melišče na avstrijski strani meje. Po njem se spustimo daleč navzdol, se stisnemo k vznožju Ledinskega vrha, potem pa krenemo navkreber po pobočju Velike Babe do samotne skale, kjer se nam pridruži zelo zahtevna pot z Ledin. Nad razpotjem preplezamo dokaj strmo skalovje, gremo ob steni na zahodno stran gore in se po deloma krušljivem svetu zavihtimo na vrh. Med vzponom je potrebna previdnost, saj se ne moremo nikjer prijeti za jeklenico ali klin.

Planinska kavka čaka, kdaj bomo odprli nahrbtnik. FOTO: Andrej Praznik

Z njega vidimo Skuto, Dolgi hrbet, Mrzlo goro, Planjavo, Ojstrico, Raduho, Uršljo goro, Olševo in Peco. Na severu se s pogledom sprehodimo čez skalnat greben do Male Babe in gore v spodnji križanki, ki se dviga severno od Jenkove planine. Više sta Pristovški Storžič in Obir, bolj na zahodu ležijo Virnikov Grintavec, Košuta, Stegovnik ... Naše opazovanje znova zmotijo planinske kavke, ki priletijo z glasnimi žvižgi. Ena ima na nogah obročka, zato ni dvoma, da gre za isto skupino, ki nas je proseče motrila že na Ledinskem vrhu. Ptice so očitno odvisne od turizma. Tokrat jih ne bomo razočarali, malica pa se bo prilegla tudi nam, preden krenemo po isti poti nazaj.

Razgled z Velike Babe na Skuto, Dolgi hrbet, ledenik in Kranjsko kočo na Ledinah. FOTO: Andrej Praznik


Ledinski vrh (2.108 m) in Velika Baba (2.127 m)

Izhodišče: Ravenska kočna.
Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Kranj – vzhod, od koder nadaljujemo vožnjo do Kranja in Jezerskega. Tam zavijemo na cesto, ki nas mimo Planšarskega jezera pripelje do parkirišča v Ravenski kočni.
Dolžina vzpona: 3.30 ure (Ledinski vrh), oziroma 4.30 (Velika Baba).
Višinska razlika: 1.130 m.
Kratek opis poti: Iz Ravenske kočne se po lovski poti vzpnemo do Kranjske koče na Ledinah. Od tam nadaljujemo do Jezerskega sedla in na bližnji Ledinski vrh. Na zadnjem razpotju pod njim lahko zavijemo na avstrijsko stran, se po melišču spustimo daleč navzdol in potem vzpnemo na Veliko Babo. Lovska pot je v srednjem delu strma in na več krajih zavarovana z jeklenico. Nadaljevanje do Ledinskega vrha je lahko, pot na Veliko Babo pa ni navaden sprehod, saj si moramo večkrat pomagati z rokami. Zato izlet
ni za vsakogar. Nanj se ne odpravimo
v slabih razmerah.
Zemljevid: Kamniško-Savinjske Alpe, 1:50.000.


Še več fotografij avtorja Andreja Praznika si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

Nalaganje
Nazaj na vrh