Zapri
Iskanje

Potepuh: na meji Osmanskega cesarstva [FOTO]

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 26. 09. 2021 / 06:44
Oznake: Prosti čas
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 26.09.2021 / 07:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Potepuh: na meji Osmanskega cesarstva [FOTO]

Potepuh: na meji Osmanskega cesarstva [FOTO]
Grad Sümeg počiva na strmem osamelcu, zato ga zagledamo precej prej, preden prispemo v istoimensko naselje pod njim, v katerem živi šest tisoč ljudi. FOTO: Andrej Praznik
V nedeljo, 12. septembra, je Madžarsko obiskal papež Frančišek, mi pa smo tja odpotovali dan pred njim.

Sprehodili smo se ob Blatnem jezeru, se povzpeli na dva starodavna gradova in uživali v sproščenosti, ki jo omogoča visoka precepljenost. Medtem ko je Slovenija tičala že globoko v rdeči fazi, je bila Madžarska še zelena.

Sümeg je od meje s Slovenijo v zračni črti oddaljen približno 70 kilometrov. FOTO: Andrej Praznik

Slovenska in evropska levica razglašata Madžarsko za glavno oviro na poti v srečno družbo novega kova, desnica pa za najpomembnejši branik tradicionalne družine, krščanstva in evropskih vrednot. Naša severovzhodna soseda se tokrat ni znašla prvič v mejni vlogi. V 16. stoletju se je Osmansko cesarstvo prav na njenem ozemlju kakor klin zagozdilo v Srednjo Evropo.

Sümeg, za ogled katerega moramo odrasli odšteti 1.500 forintov, otroci pa 800, velja za enega najlepših gradov na Madžarskem. FOTO: Andrej Praznik

Konec avgusta 1526 je sultan Sulejman I. Veličastni pri Mohaču premagal ogrskega in češkega kralja Ludvika II., ki je na begu padel s konja in utonil. Dvanajst dni pozneje je njegova vojska vkorakala v izpraznjeni Budim. Madžarska je razpadla na tri dele: Transilvanija na vzhodu je postala od Osmanskega cesarstva odvisna, vendar notranje samostojna kneževina, osrednji del Madžarske je postal turški pašaluk, pas ozemlja na severu in zahodu pa je pripadel habsburški Ogrski. Ta je svojo stran mejnega Blatnega jezera zavarovala z vrsto gradov. Med njimi sta bila tudi Sümeg in Szigliget, ki sta danes priljubljeni turistični točki.

Razgled z gradu Sümeg na istoimensko naselje pod njim s škofijskim dvorcem. FOTO: Andrej Praznik

Na strmem osamelcu

Sümeg je od meje s Slovenijo v zračni črti oddaljen približno 70 kilometrov. Na pol poti do njega leži mesto s 57.000 prebivalci, Zalaegerszeg. Grad počiva na strmem osamelcu, zato ga zagledamo precej prej, preden prispemo v istoimensko naselje pod njim, v katerem živi šest tisoč ljudi.

Približno 23 kilometrov jugovzhodno od Sümega stoji na gozdnati vzpetini grad Szigliget. FOTO: Andrej Praznik

Do grajskih vrat na 270 metrov visokem hribu pelje široka in na koncu precej strma tlakovana pot. Po njej se počasi premikajo skupine turistov ter zadihani in preznojeni tekači, ki se na gradu takoj obrnejo in zapodijo nazaj proti cilju v dolini. Med obiskovalci seveda prevladujejo Madžari, a na velikem parkirišču ob severovzhodnem vznožju hriba so tudi avtomobili z avstrijskimi in slovaškimi registracijami, na grajskem obzidju pa slišimo tudi slovensko govorico.

Grad Szigliget so zgradili v 13. stoletju na 239 metrov visokem hribu, ki je bil v tistem času otok. FOTO: Andrej Praznik

Škof, uporniki in hodulje

Sümeg, za ogled katerega moramo odrasli odšteti 1.500 forintov, otroci pa 800, velja za enega najlepših gradov na Madžarskem. Graditi so ga začeli v drugi polovici 13. stoletja, v času vladavine kralja Bele IV. Po turški zasedbi Veszprema leta 1552 se je vanj zatekel tamkajšnji škof in takrat so ga temeljito prezidali. V začetku 18. stoletja so se v njem zadrževali uporniki proti Habsburžanom, leta 1713 ga je zasedla in požgala avstrijska vojska. Uničenje so dokončale zmrzali, sneg in dež, kamenje z gradu pa so pridno odnašali tudi okoliški prebivalci. V prejšnjem stoletju so ga delno obnovili.

Med debelimi grajskimi zidovi, ki so jih pred kratkim temeljito prenovili, pa se skriva veliko zanimivosti. FOTO: Andrej Praznik

Med ogledom gradu lahko pokukamo v bivalne prostore, mučilnico in kapelo. Otroci se preizkusijo v hoji s hoduljami, ježi na lesenem »konju« in metanju obročev, se zbašejo za ščit in primejo meč. Zelo zanimiv je tudi razgled na naselje pod gradom in okoliško ravnino, proti kateri je usmerjenih nekaj starodavnih topov.

Turki niso Szigligeta nikoli osvojili, pač pa ga je ob koncu 17. stoletja razdejala strela, ki je udarila v trinadstropni stolp in povzročila silovito eksplozijo v njem shranjenega smodnika. FOTO: Andrej Praznik

Otok ob Blatnem jezeru

Približno 23 kilometrov jugovzhodno od Sümega stoji na gozdnati vzpetini grad Szigliget. Z nabito polnega parkirišča pod njim se po široki tlakovani poti hitro vzpnemo do vhoda, kjer plačamo vstopnino: odrasli 1.000 forintov, otroci pol manj.

Razgled z gradu Szigliget proti severu. FOTO: Andrej Praznik

Grad Szigliget so zgradili v 13. stoletju na 239 metrov visokem hribu, ki je bil v tistem času otok. Na eni strani so ga obdajale vode Blatnega jezera, katerega gladina je bila tri metre višja kot danes, na drugi močvirje. Čeprav je bil dobro utrjen, je bila njegova posadka vedno na preži. Pozimi bi lahko Turki prišli čez zamrznjeno jezero peš, poleti bi lahko napadli z ladjami.

Razgled z gradu Szigliget proti Blatnemu jezeru. FOTO: Andrej Praznik

Strela z jasnega

Turki niso Szigligeta nikoli osvojili, pač pa ga je ob koncu 17. stoletja razdejala strela, ki je udarila v trinadstropni stolp in povzročila silovito eksplozijo v njem shranjenega smodnika. Ta usodni dogodek nam pričara 3D animacija, za katero je med obiskovalci veliko zanimanja. Med debelimi grajskimi zidovi, ki so jih pred kratkim temeljito prenovili, pa se skriva še veliko drugih zanimivosti. Postavitve miniaturnih figur v zastekljenih panojih nam skupaj z besedilom pričarajo vsakdanje življenje na gradu. Ogledamo si lahko njegovo maketo in lego sosednjih gradov, potežkamo orožje in pokukamo v staro kuhinjo. Tudi tu pa največ časa porabimo za ogled okoliške pokrajine, ki jo zaznamujejo največje srednjeevropsko jezero in vulkanski osamelci.

Še več fotografij Andreja Praznika si oglejte v spodnji fotogaleriji.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh