Zapri
Iskanje

Potepuh: Scilkina učna pot [FOTO]

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 07. 05. 2022 / 11:00
Oznake: Prosti čas
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 07.05.2022 / 11:19
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Potepuh: Scilkina učna pot [FOTO]

Potepuh: Scilkina učna pot [FOTO]
Scilkina učna pot je sestavljena iz dveh poti: daljša gre po severnem robu Planinskega polja (na sliki), krajša pa po južnem. FOTO: Andrej Praznik
Preden se vode iz zaledja Notranjskega podolja in Pivke še zadnjič skrijejo pod zemljo in dobijo ime Ljubljanica, zavijugajo kot reka Unica čez Planinsko polje. Ta šest kilometrov dolga in dva kilometra široka uravnava s travnatim dnom velja za eno najbolj značilnih kraških polj v Sloveniji. Na njenem robu to pomlad nastaja Scilkina učna pot. Pojasnjevalne table že stojijo, kmalu bodo namestili še kažipote in uredili parkirišča, mi pa smo se po njej sprehodili že zdaj.

Severni del Scilkine učne poti gre od vasi Grčarevec do vasi Laze. FOTO: Andrej Praznik

Scilkina učna pot je dobila ime po travniški morski čebulici, ki v Sloveniji uspeva le na Planinskem polju. Visoka je do 30 centimetrov in ima svetlomodre cvetove, ki zacvetijo v sredini ali konec maja.

Do izhodišča se vrnemo mimo cerkve sv. Mihaela v vasi Jakovica. FOTO: Andrej Praznik

Scilkina učna pot je sestavljena iz dveh poti: daljša gre po severnem robu Planinskega polja, krajša pa po južnem. Sprehod po severni poti začnemo v vasi Grčarevec (253 prebivalcev), ki leži ob cesti Kalce–Planina. Ob avtobusni postaji pred koncem vasi stoji pojasnjevalna tabla številka 13. Na njej lahko preberemo, da je po stari pripovedki tu nekoč živelo pet bratov: Jakob, Grčar, Ivan, Martin in Lazar. Po njih se imenujejo vasi Jakovica, Grčarevec, Ivanje selo, Martinj hrib in Laze.

Prve table ob južnem delu Scilkine učne poti stojijo pri Ravbarjevem stolpu, ki ga pravkar prenavljajo. Sprehod pa lažje začnemo nekoliko nižje na parkirišču pred Planinsko jamo. FOTO: Andrej Praznik

Nasproti avtobusne postaje se proti Planinskemu polju odcepi makadamska cesta, ki gre ob njegovem robu vse do vasi Laze. Ob njej so tudi planinske markacije. Med hojo opazujemo zeleno ravnico, po kateri so posejane skupine grmov in dreves ter številni požiralniki in ponori. Na tabli piše, da jih je več kot 150. Voda, ki se v njih skrije pod zemljo, potrebuje dva do pet dni, da priteče do približno deset kilometrov oddaljenih izvirov Ljubljanice pri Vrhniki.

Reka Unica, ki vijuga po Planinskem polju, je dolga približno osemnajst kilometrov. FOTO: Andrej Praznik

Približno pol ure po odhodu iz Grčarevca se začne kolovoz odmikati od vznožja gozdnatega hriba. V levo se odcepi planinska pot čez Vranjo jamo, mi pa nadaljujemo pod vasjo Jakovica (70 prebivalcev) do vasi Laze (351 prebivalcev). Na njenem začetku zavijemo levo in se po cesti vzpnemo do cerkve sv. Mihaela v vasi Jakovica. Ko preberemo nekaj zanimivosti o malih podkovnjakih in se na­užijemo lepega razgleda, se med hišami spustimo na rob polja in se po že prehojeni poti vrnemo v Grčarevec.

Dvorec Haasberg. FOTO: Andrej Praznik

Južni del Scilkine učne poti pa se začne pred Planinsko jamo. To veliko vodno jamo sta v veliki meri oblikovali reki Pivka in Rak, ki se v podzemnem sotočju združita v Unico. Do nje prispemo z jugozahodnega konca Planine (852 prebivalcev), in sicer mimo Ravbarjevega stolpa, ki je ostanek nekdaj mogočnega Malega gradu. S parkirišča krenemo po kolovozu ob Unici, se mimo lurške kapele vzpnemo do ceste skozi Planino, zavijemo do podružnične cerkve sv. Roka, nadaljujemo po cesti proti jugu, preskočimo Unico in se ob robu polja sprehodimo do razvalin mogočnega dvorca Haasberg. V 18. stoletju ga je dal sezidati baron Kobencel, leta 1944 pa so ga požgali partizani. Pod dvorcem še zadnjič preskočimo 18 kilometrov dolgo Unico, zavijemo levo na poljsko pot in se vrnemo v Planino. Tam si znova ogledamo, do kod je segala voda ob poplavah leta 2014, nato gremo naprej po že prehojeni poti do izhodišča.

Pogled na Planino in Planinsko goro iz okolice dvorca Haasberg. FOTO: Andrej Praznik


Scilkina učna pot

Izhodišče: Grčarevec (severna pot) in Planina (južna pot).

Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo na priključku Logatec, od koder nadaljujemo vožnjo po stari cesti skozi Kalce proti Postojni.

Table ob Scilkini učni poti nam podrobno predstavijo Planinsko polje in njegove znamenitosti. FOTO: Andrej Praznik

Dolžina poti: severna pot je uradno dolga 6,8 kilometra, a če se hočemo vrniti na izhodišče, moramo prehoditi dobrih 9 kilometrov. Južna pot je dolga 4,7 kilometra. Skupno torej približno 14 kilometrov.

Kratek opis poti: Južna pot gre od Planinske jame do cerkve sv. Roka v Planini. Tam se obrne na jug, preskoči Unico, gre po cesti do razvalin dvorca Haasberg, znova preskoči Unico in se skozi Planino vrne do izhodišča. Severna pot pa gre od vasi Grčarevec po kolovozu do vasi Jakovica in Laze. Ob obeh poteh in ob cesti Grčarevec–Planina so pojasnjevalne table.

Pot od dvorca Haasberg proti Planini. FOTO: Andrej Praznik

Zemljevid: na tabli v Grčarevcu in Planini.

Zloženka: Na spletni strani www.visit-postojna.si je objavljena zloženka Scilkine učne poti.

Nedeljska maša: V župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini je maša vsako nedeljo ob 8. in 10. uri.

Kmalu bomo znova v Planini. FOTO: Andrej Praznik

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh