Kozje je bilo omenjeno že leta 1016 in je eno najstarejših naselij v tem delu Slovenije. FOTO: Andrej Praznik

Občina Kozje meri 90 kvadratnih kilometrov in ima okrog 3.000 prebivalcev. Približno petina jih živi v Kozjem, ki je največje naselje v občini in eno najstarejših v tem delu Slovenije. Omenjeno je bilo že leta 1016. V njegovem jedru stoji župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ob pokopališču na robu kraja pa je cerkev sv. Eme.

Zemljevid poti na Vetrnik pred župnijsko cerkvijo v Kozjem. FOTO: Andrej Praznik

Krška škofija je dala verjetno sredi 12. stoletja nad Kozjem postaviti grad, ki je že v 17. stoletju propadel. Grad in trg pod njim sta med turškimi vpadi preživela veliko težkih trenutkov. Večkrat je morila tudi kuga. Od gradu, do katerega se iz Kozjega povzpnemo v dvajsetih minutah, se je ohranilo le malo razvalin. Pri njih lahko posedimo, si ogledamo okolico in preberemo legendo o kozjanskem zmaju. Ta pravi, da je v votlini nad Kozjem nekoč živel orjaški zmaj, ki so mu morali domačini za hrano prinašati dekleta. Nekoč so mu namesto mladenke podtaknili kozo, napolnjeno z živim apnom. Zmaj ni odkril prevare; ko se je napil, pa je bilo po njem.

Z roba naselja krenemo navkreber po makadamski cesti. FOTO: Andrej Praznik

»Kozje se v novejšem času zaradi samotne in mirne lege, hladnega podnebja, lepih gozdov in obilice krajših ter daljših izletov v okolico uveljavlja kot privlačno letovišče,« so že leta 1937 zapisali avtorji Krajevnega leksikona Dravske banovine in med zanimivimi izletniškimi točkami omenili Vetrnik. Vzpon nanj začnemo pri župnijski cerkvi, kjer je pojasnjevalna tabla z vrisano potjo. Nekaj korakov naprej zavijemo desno do roba gozda. Tam nas kažipot usmeri na makadamsko cesto, ki gre poševno čez pobočje. Tla ob njej pokriva prvo zelenje, med katerega so pomešani beli in vijolični cvetovi.

Pot je označena s kažipoti. FOTO: Andrej Praznik

Za ovinkom se svet odpre. Pot gre mimo domačije, se znova skrije med drevje in se vzpne do asfaltne ceste. Po njej gremo malce v desno, nato zavijemo pri kažipotu na gozdno pot. Ta se hitro izvije na plano, se za pojasnjevalnima tablama obrne navkreber in se potegne na prostran travnik. Po njegovem robu je speljana približno 1,4 kilometra dolga krožna pot, ki bo najbolj zanimiva pozno spomladi in poleti, ko jo bo prekrila pisana preproga rastlin.

Nad samotno domačijo. FOTO: Andrej Praznik

Vetrnik z okoliškim hribovjem spada v zavarovano območje Kozjanskega regijskega parka. Pojasnjevalne table ob naravoslovni poti Travnik, ki jih je postavil Kozjanski park, nam predstavijo življenje suhih travnikov in njihovih prebivalcev: kobilic, metuljev, ptic, zdravilnih rastlin, kukavičevk in drugih cvetlic. Začetek poti je desno spodaj pri kmetiji, ki se skriva za nizko vzpetino.

Pod vrhom Vetrnika se razprostira nagnjen travnik, okrog katerega je speljana naravoslovna pot. FOTO: Andrej Praznik

Na zgornjem robu travnika pa je vrh Vetrnika. Na njem so vetrna harfa, lesena klop, skrinjica z vpisno knjigo in žigom ter daljnogled. Razgled je imeniten: sega od Boča in Donačke gore na severu do Svetih gor nad Sotlo, vmes pa še daleč na Hrvaško. Daljnogled nam približa marsikatero znamenitost, med drugim stolp na Boču in grad Veliki Tabor v Hrvaškem Zagorju (v smeri Donačke gore).

Na spodnjem robu travnika cveti resje. FOTO: Andrej Praznik

Pot na Vetrnik je v zgornjem delu krožna, zato gremo z vrha na sosednjo vzpetino. Tam zavijemo med drevje, nižje prečkamo travnik in se spustimo do asfaltne ceste. Potem nadaljujemo v dolino po poti vzpona.

Kolesnice nas kličejo proti vrhu. FOTO: Andrej Praznik

Ker je izlet na Vetrnik kratek, pomladni dnevi pa so dolgi, lahko pred odhodom proti domu obiščemo še Svete gore nad Sotlo. Ali pa grad Podsreda in križev pot na Stare Svete gore nad Podsredo, ki smo ju lepo videli od kmetije na začetku naravoslovne poti Travnik.

Razgled je imeniten: spodaj je del Kozjega, v daljavi vidimo Donačko goro. FOTO: Andrej Praznik

Vetrnik (709 m)

Izhodišče: Kozje.

Dostop: V Kozje se lahko pripeljemo iz Krškega (skozi Brestanico, Senovo in Podsredo) ali iz Šentjurja pri Celju. Avto pustimo na označenem parkirišču pod središčem naselja.

Dolžina vzpona: 1 ura.

Višinska razlika: 420 metrov.

Dolžina naravoslovne poti: dober kilometer.

Kratek opis poti: Od župnijske cerkve v Kozjem se večinoma po gozdu vzpnemo na razgledni Vetrnik (v vršnem delu je pot krožna). Tam se lahko sprehodimo še po naravoslovni poti Travnik, ob kateri je več pojasnjevalnih tabel. V dolino se vrnemo po poti vzpona, ki je označena s puščicami. Izlet je lahek in primeren tudi za družine. Iz Kozjega se lahko v dvajsetih minutah vzpnemo še do razvalin nekdanjega gradu. Po cesti mimo Kroflnovega mlina krenemo v Bistri graben, nato zavijemo navkreber.

Zemljevid: Na gradu Podsreda lahko dobimo zemljevid Kozjanskega parka (1:25.000), na tabli pred župnijsko cerkvijo v Kozjem pa je zemljevid naravoslovne poti Travnik Vetrnik.