Velikemu Javorniku se lahko z avtom približamo po Lomski dolini, ki narahlo vijuga ob severnem vznožju Kriške gore. V njej ležijo vasi Lom pod Storžičem (364 prebivalcev), Grahovše (126 prebivalcev) in Potarje (84 prebivalcev). Nad zgornjim koncem doline stoji Dom pod Storžičem. Večina planincev se do njega pripelje, maloštevilni, ki vzamejo resno znak o prepovedi vožnje in priporočilo, naj začnemo izlet nekoliko niže, pa avto pustijo na parkirišču v vasi Grahovše.

Z njega lepo vidimo Belo peč, ki štrli iz gozdnate Konjščice. FOTO: Andrej Praznik

Od parkirišča do Doma pod Storžičem hodimo približno uro. Polovico tega časa se držimo ceste, ki kmalu izgubi asfaltno prevleko. V zadnjem delu pa zavijemo pred mostičkom desno, preskočimo potok in se takoj za njim poženemo navkreber na Senožeta. Na vrhu Senožeti se znova pridružimo makadamski cesti, ki nas hitro pripelje do Doma pod Storžičem.

Dom pod Storžičem. FOTO: Andrej Praznik

Na prvem razpotju za domom zavijemo levo proti Javorniškemu sedlu. Precej dolgo hodimo po široki in udobni gozdni poti, potem nas puščica na drevesu usmeri v strmo pobočje. Sredi njega prečkamo široko pot, potem se med krošnjami pokažeta modro nebo in Javorniško sedlo (1.467 m). Pri lesenem znamenju, na katerem so upodobljeni sv. Ožbolt, Marija Snežna in sv. Katarina, je razpotje. Označeni poti na Storžič in Kališče zavijeta desno, mi pa levo proti planini Javornik. Do nje je še dvajset minut udobne hoje skozi gozd.

Javorniško sedlo. FOTO: Andrej Praznik

Pri koči na planini Javornik (1530 m) nas kažipota vabita proti Stegovniku ali Lomu in Beli peči, mi pa zavijemo desno navkreber. Ob robu travnika, ki se bo kmalu spremenil v pašnik, se hitro vzpnemo na vrh Velikega Javornika. Prave poti ni, a moramo samo naravnost navkreber. Na vrhu sta žig in skrinjica z vpisno knjigo, poleg njiju pa je dovolj mehke trave za počitek, med katerim lahko uživamo v imenitnem razgledu. Na južni strani vidimo Kriško goro, Storžič in Mali Grintavec, na vzhodu Kozji vrh in Kamniško-Savinjske Alpe. S Kočne nam pogled odjadra mimo Golega vrha in Pristovškega Storžiča proti Olševi in Peci. Na severu je greben Košute z Velikim vrhom in Kofcami. Na zahodu vidimo Dobrčo, Begunjščico, Vrtačo in Stol, v ozadju pa so na robu obzorja zasneženi Julijci.

 Planina Javornik in Veliki Javornik. FOTO: Andrej Praznik

Z vrha se vrnemo do planine Javornik. Za kočo (gremo proti Lomu) se spustimo do gozdne ceste in zavijemo levo na ne­ugledno stezo. Pred Gaberčevim rovtom znova prispemo do ceste, ki ji lahko sledimo vse do Grahovš. Nas pa je tokrat premamila druga možnost: na prvem razpotju pod rovtom smo zavili levo na široko pot proti Domu pod Storžičem. Ta se kmalu spremeni v ozko stezo, ki prečka vlažno grapo. Na strmem pobočju ni odveč previdnost, saj nam lahko spodrsne na razmočeni zemlji, korenini ali skali. Ko se odmaknemo od grape, se pot razširi in nas mimo dveh senikov pripelje do doma. Od tam se po že znani poti vrnemo v Grahovše.

Vrh je travnat. FOTO: Andrej Praznik

Veliki Javornik (1715 m)

Izhodišče: Grahovše.

Na vrhu sta žig in skrinjica z vpisno knjigo, iz ozadja pa kuka skalnati Storžič. FOTO: Andrej Praznik

Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo pri Podbrezjah in nadaljujemo vožnjo do Tržiča. Na koncu mesta zavijemo desno navkreber proti Lomu pod Storžičem, skozi katerega prispemo do Grahovš. Avto pustimo na velikem parkirišču ob cesti.

Dolžina vzpona: slabe 3 ure.

Višinska razlika: 900 metrov.

Kratek opis poti: Iz Grahovš nadaljujemo po cesti in potem po stezi čez travnik do Doma pod Storžičem. Za njim zavijemo na široko gozdno pot, se vzpnemo na Javorniško sedlo in nadaljujemo po ravnem do planine Javornik. Z nje se ob robu pašnika vzpnemo na razgledni vrh, na katerem sta vpisna skrinjica in žig. Ker je v okolici veliko označenih planinskih poti, se lahko do Grahovš ali Doma pod Storžičem vrnemo po drugi poti.

Zemljevid: Karavanke – osrednji del, 1: 50.000.

Nedeljska maša: V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Tržiču je maša vsako nedeljo ob 7. in 9. uri.