Odprtje razstave, levo avtor razstave dr. Tomaž Lazar (foto: Lea Makuc).

V prostorih na Metelkovi ulici v Ljubljani je Narodni muzej Slovenije prvič predstavil okrog 50 izbranih primerkov japonskega orožja in zaščitne opreme iz svoje ter več zasebnih zbirk.

Občasno razstavo Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, ki je v prostorih Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi na ogled od 31. maja do 5. novembra 2017, je Narodni muzej Slovenije pripravil ob podpori Veleposlaništva Japonske v Republiki Sloveniji, Biblioteke SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Popestrili jo bodo z zanimivostmi, ki so jih skozi zgodovino prinesli odnosi med Japonsko in Slovenijo ter poti, po katerih je izročilo samurajev doseglo Slovence.

Kljub temu, da sta Japonska in Slovenija med seboj oddaljeni deželi, je tudi pri nas čutiti številne vplive japonske kulture. Zaznamo jih v pop umetnosti, razvoju in popularnosti borilnih veščin, v oblikovanju – z vplivom minimalizma, v razvoju različnih tradicionalnih veščin, kot so obrezovanje bonsajev, izdelovanje zgibank origami, kaligrafija in celo pisanje haikujev, v čemer je veliko Slovencev našlo svoj način za izražanje umetniškega duha.

Vse razstavljene predmete so v muzeju celovito preučili in umestili v zgodovinski čas ter prostor in jih predstavili v obsežnem katalogu. Narodni muzej Slovenije je tudi soorganizator projekta Japonska med nami (JAPOM), ki povezuje akademske in izobraževalne ustanove, njegov glavni namen pa je prikazovanje heterogenih področij japonske kulture v Sloveniji in približevanje slovenski javnosti.

Na novinarski konferenci pred odprtjem razstave je avtor razstave in odgovorni urednik kataloga dr. Tomaž Lazar (Narodni muzej Slovenije) predstavil priprave na razstavo, ki so potekale nekaj let. Dejal je, da »smo v Sloveniji prvič opravili tako obsežno raziskovanje zgodovinskih odnosov med državama. Vesel sem, da smo k sodelovanju pritegnili tudi druge ustanove in posameznike, ki pokrivajo to področje.« Prof. dr. Chikako Shigemori Bučar (Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani), strokovna sodelavka in recenzentka kataloga, je predstavila celovitost vsebin, ki jih zajema katalog.

Samurajski oklep iz obdobja edo, 18. stoletje, hrani Narodni muzej (foto: Tomaž Lauko).

V Narodnem muzeju Slovenije pričakujejo velik obisk, saj je že sama priprava vzbudila veliko zanimanja. Direktorica mag. Barbara Ravnik je prepričana, da »bo ta razstava zanimiva za različne starostne skupine, od najmlajših, ki jih navdušujejo igrice, filmi in stripi,« zanje so pripravili obsežen spremljevalni program, »do tudi zahtevnejših obiskovalcev, ki jim bo poglobljeno raziskovalno delo, vloženo v razstavo, omogočilo celovit vpogled v svet samurajev.«

Zanimivosti
V okviru razstave bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova pripravil tudi številne delavnice, predavanja, mednarodni simpozij o japonski vojaški kulturi ter dan borilnih veščin in še mnoge druge dejavnosti.

Eno od japonskih bojnih rezil so v sklopu priprav na razstavo predali mojstru poliranja togishiju Massimu Rossiju, ki je eden redkih strokovnjakov za tradicionalno obdelavo japonskih rezil. Obdelano rezilo, kratki meč – vakizaši, ki ga bo moč videti na razstavi, je okrog leta 1560 skoval mojster Kanenaga.

Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali tudi posnetke demonstracij borilnih veščin. Prikazali bomo tehnike aikida – tehnike bojevanja z lesenim mečem (boken), kyudo – tradicionalno streljanje z japonskim lokom, iaido – prikaz tehnik izvleke in uporabe japonskega meča, in tamashigeri – prikaz rezanja s katano na povezanih in namočenih snopih slame.

Eden prvih znanih Slovencev, ki so stopili na Japonska tla, je bil oče Hermana Potočnika Noordunga, slovenskega raketnega inženirja in pionirja vesoljskih poletov.

Obsežen razstavni katalog

Razstavo spremlja vsebinsko bogat katalog Poti samurajev, ki ga je uredil Tomaž Lazar. Vsebinsko zajema zgodovinske podatke o seznanjanju Evropejcev z obstojem otočja, zabeleženih slovenskih stikih z Japonsko in sledmi japonske tradicije, ki jih danes lahko najdemo v našem prostoru. Na 380 straneh to temeljito raziskovalno delo prvič predstavlja celovit pregled zgodovinskih povezav med državama.

Katalog vsebuje dvanajst prispevkov: Tomaž Lazar piše o slovenskem odkrivanju Japonske, Luka Culiberg o bušidu, o poti bojevnikov ali romantičnem brezpotju oziroma o samurajih in njihovem kodeksu (ki ga ni bilo), Dušan Koman o japonskih branikih mečev v zapuščini arhitekta Ivana Jagra, Peter Fistrovič o japonskih borilnih veščinah v Sloveniji, Tina Lorbek o filozofskih, religijskih in etičnih vidikih japonskega bojevništva in borilnih veščin, Igor Kernel o samurajih in njihovem izročilu v filmski umetnosti, Tomaž Lazar o vojskovanju in vojaški tehnologiji v dobi samurajev ter o orožju in bojni opremi, Mateja Kos o keramiki, Igor Ravbar o konserviranju in restavriranju japonskega orožja in bojne opreme iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, Nataša Nemeček o japonskem laku uruši, Lea Legan, Klara Retko in Polonca Ropret o preiskavi barvnih plasti na japonskem oklepu. Sledi katalog razstavljenih predmetov, viri in literatura, slovarček japonskih izrazov (Luka Culiberg) ter register imen. Katalog je bogato opremljen z ilustracijami in slikovnim gradivom.