V zborniku Pozabljena generacija filozofov (izdala ga je Znanstvena založba Filozofske fakultete) se filozofi in družboslovci sedanje srednje in starejše generacije spominjajo predhodnikov iz obdobja med obema vojnama, obujajo spomin na nekatera njihova že skoraj pozabljena dela, zlasti na doktorske disertacije pri utemeljitelju in začetniku slovenske univerzitetne filozofije prof. dr. Francetu Vebru.

»Ali bi lahko tem triindvajsetim filozofom in filozofinjam, tej 'pozabljeni generaciji' predhodnikov, rekli Vebrova filozofska šola,« se je vprašal urednik zbornika dr. Marko Uršič in odgovoril, da najbrž ne, »kajti gre za zelo različne, vsebinsko razvejane in tudi svetovnonazorsko v marsičem razhajajoče se mislece in ustvarjalce, ki pa imajo vendarle nekaj skupnega: njihove filozofske poti so se začele pri mentorju prof. Vebru in gotovo precej dolgujejo njegovemu filozofskemu nauku ali vsaj tistemu problemskemu sklopu vprašanj, ki jih je odprl in začrtal.«

Zbornik Pozabljena generacija filozofov prispeva k zapolnitvi vrzeli v zgodovinskem spominu Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani in širše.

Tomo Virk piše o Klementu Jugu in mitu o izjemnem filozofu, Franci Zore o študiji Alme Sodnik o Platonovih idejah (sledi faksimile odlomka Knjiga Alme Sodnik o Descartesu) Mojca Žaberl o življenju in delu Franja Čibeja, Alojz Cindrič življenju in delu o Anatolija Ignatjeviča von Špakovskega v obdobju, ki ga je preživel v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji, Danilo Šuster o (in)determinizmu in svobodi Anatolija Špakovskega, Andrej Ule o doktoratu Stanka Gogale o relacijski teoriji, Tomo Virk o disertacija Vladimirja Bartola in Vebrovi filozofiji, Marko Uršič o dveh disertacijah Mirka Hribarja, Borut Ošlaj o Leopoldu Benku oziroma vrednostno teoretični zasnovi personalne etike, Božidar Kante o Francu Žekarju in vprašanju sloga v filozofiji umetnosti, Bojan Žalec o Cenetu Logarju (od predmetne teorije preko Brentana do marksistične kritike fenomenologije), Igor Škamperle o s. Piji Garantini (psihološki elementi likovne umetnosti), Olga Markič o spoznavnih vidikih dinamske psihologije Emila Hrovata, Vladimir Osolnik o Milanu Rakočeviću in o Njegoševi narodni filozofiji, Zdenko Medveš o Leonu Žlebniku in o emocionalni naravi sreče, Vojko Strahovnik o Rudolfu Trofeniku in fenomenologiji pravne zavesti, Janko M. Lozar o Pandžićevem privzetje Heideggra, Dean Komel o Vladimiru Krunu fra Pandžiću med Heideggerjem in Vebrom, Bojan Žalec o Lojzetu Potočniku (oblikovanje, Masarykova filozofija in Ušeničnik) ter o Jožetu Premrovu (o izseljenski duši).

Alojz Cindrič piše o Stanislavu Lebnu kot prvem doktorandu, o Nikolaju Berusu kot 4. doktorandu, o Hermanu Lešancu kot 15. doktorandu, o Ludoviku Pušu kot 17. doktorand in Dušanu Ljubomiru Jurkoviću kot 18. doktorand prof. Vebra.