To so bili doc. dr. Alen Širca, mag. br. Jan Dominik Bogataj in prof. dr. Brane Senegačnik, ki je večer tudi povezoval.

Pristnost besede, ki smelo sega v neizrekljivo

Na začetku je Brane Senegačnik izpostavil že kar etično zahtevo po pristnosti besede, ki jo terja globoko pesniško izkustvo. 

Pesnik in prevajalec Brane Senegačnik. FOTO: Tatjana Splichal

Če so doživljanja globoka, potem se pesnik ne zmeni za modnost literarnih tokov, ampak smelo seže v neznano in neizrekljivo ter v ponižnosti izreče presunljive reči. Tudi če gre za poezijo, ki je stara več kot 2000 let, je še vedno mlada, saj je nadčasovna in nas v svoji preprostosti venomer preseneča s svojo svežino.

Liturgija je sveto opravilo, ki že samo po sebi kliče k pesniški besedi.

Vitalna povezanost z naravo in Bogom

Potem je Alen Širca, ki ga že vrsto let privlači mistična poezija, predstavil svoj novi prevod Hildegardinega dela Simfonija harmonije nebeških razodetij (KUD Logos, 2025). 

Šircev prevod poezij Hildegarde iz Bingna je izšel pri založbi KUD Logos. FOTO: Tatjana Splichal

Hildegarda iz Bingna (1098–1179) je bila izjemna srednjeveška ženska, ki je zapustila ogromno delo na področju glasbe, teologije, naravoslovja in zdravilstva. Čeprav jo danes slavimo predvsem kot skladateljico osupljive sakralne glasbe, kot vizionarsko mistikinjo in naravoslovko, je bila tudi izjemna pesnica. 

Globoko pesniško izkustvo terja pristnost besede.

Njena liturgična besedila z naslovom Simfonije so prepletena z nenavadnimi metaforami in izvirno simboliko. Te nas vpeljujejo v skrivnosten svet »ženske metafizike«, ki je obarvana »zeleno«. Vodila nit njenega dela je namreč viriditas, »zelenost« ali »zelenina«: skrivnostna življenjska sila, ki celotnega človeka, z dušo in telesom, neločljivo povezuje z naravo in Bogom. 

Skladateljica osupljive sakralne glasbe, vizionarska mistikinja in naravoslovka Hildegarda iz Bingna je bila tudi izjemna pesnica.

Zato ne preseneča, da lahko ta mistikinja s svojo globoko in izvirno duhovnostjo očara svoje bralce enako močno kot pred skoraj 900 leti.

Alen Širca. FOTO: Tatjana Splichal

Sveto opravilo kliče k pesniški besedi

Br. Jan Dominik Bogataj, ki svoje prevode cerkvenih očetov, pa naj bodo latinski, grški ali sirki, objavlja v uglednih evropskih knjižnih zbirkah in revijah, je predstavil tri trinitarične Hvalnice Trojici Marija Viktorina, senatorja, retorika in neoplatonskega filozofa iz 4. stoletja. 

Br. Jan Dominik Bogataj. FOTO: Tatjana Splichal

Br. Jan Dominik je prepričan, da je liturgija tisto sveto opravilo, ki že samo po sebi kliče k pesniški besedi, saj le ona lahko s svojim iskanjem lepote vstopi v območje svetlobe in duha. Začetek Prve hvalnice se glasi:

Bodi tu, resnična Luč, Oče vsemogočni Bog.

Bodi tu, Luč Luči, skrivnost in moč Boga.

Bodi tu, Sveti Duh, Očeta vez in Sina.

Ti, ko miruješ, si Oče; ko izhajaš, si Sin;

ki vse v eno spajaš, ti si Sveti Duh.

Peruti Duha

Naš patrolog je prebral tudi nekaj odlomkov iz opusa zgodnje sirskega pesnika Kirilona, ki je v slovenščini nedavno izšel pod naslovom Peruti Duha (Družina, 2025), najpresunljivejša je bila pesem O pšeničnem zrnu, ki jo pripisujejo temu avtorju iz 4. stoletja. Pesnitev velja za simbolistično, morda celo nadrealistično daleč pred časom.

Knjiga poezij Peruti Duha je izšla v zbirki Sidera Založbe Družina.Ob koncu je Brane Senegačnik prebral sonet italijanske renesančne pesnice Vittorie Colonna iz 15. stoletja. Njeni Soneti (Družina, 2023) se po vsebini delijo na dve veliki temi: ljubezen in duhovno življenje. 

Sonete Vittorie Colonne so poslovenili Alojz Gradnik, Brane Senegačnik in Matej Venier. FOTO: Tatjana Splichal 

V t. i. ljubezenskih sonetih objokuje moževo smrt in v globoko osebnih tonih izraža neutolažljivo hrepenenje po njem. T. i. duhovni soneti so nastali v času njenega iskanja osebne tolažbe, obenem pa so povezani z njenimi prenoviteljskimi iskanji. Takšno poezijo zna predstavi le nekdo, ki zna sam pesniško zapeti. Prof. Senegačnik je sogovornikoma iskrivo postavljal vprašanja o poeziji in v pogovor vključiti tudi občinstvo.