»V Cerkvi na Slovenskem gledamo letos vse v luči gesla pastoralnega leta družbenega nauka Cerkve 'Pravičnost v ljubezni'. V tej luči nam božič sporoča: 'Pravičnost v Ljubezni' se je rodila v Betlehemu! Kot Otrok - Bog, ki se je učlovečil,« božično poslanico začenja mariborski nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek in nadaljuje: »Ko v tem vzdušju zremo jaslice – torej božični dogodek, dojemamo, da pravičnost ni nekaj abstraktnega, ki obstaja poleg človeka. Ne moremo pričakovati, da jo bodo zagotovili napisani zakoni, mrtve črke. Samo človek kot oseba, ki je sposobna ljubezni do Boga in do sočloveka, jo lahko poosebi, jo rodi v svet okoli sebe. Po poti ljubezni, ki prepozna sočlovekovo stisko, nesrečo ali krivico prej kot svojo, jo lahko učloveči v odnosih: osebnih in družbenih.«

Kot ugotavlja mariborski nadškof, si tudi v slovenskem prostoru upravičeno želimo čim več uresničene »pravičnosti v ljubezni«. Marsikomu se ob tem zastavlja vprašanje, kako to doseči.

Dr. Turnšek opozarja na štiri temelje, ki jih ob Betlehemskem otroku lahko prepozna vsak človek dobre volje: »Prvi temelj: človek je oseba. Bog je postal človek - s tem je poudarjena praktično absolutna vrednost človeka kot osebe, ki je telesno, duševno in duhovno bitje; kar vključuje tudi njegovo individualnost, družbenost in presežnost. Drugi temelj: delovanje za skupno dobro. Bog se je učlovečil v družini, a tudi v narodni in mednarodni skupnosti ter deloval za skupno dobro v njih. Človek je kot družbeno bitje poklican k poštenemu delu za blagostanje vseh. Človekove pravice pripadajo vsakemu človeku ne glede na raso, spol, nadarjenost, starost, zdravje in vero. Veljajo neodvisno od prostora ter časa in nobena oblast jih ne more 'narediti' ali 'odstraniti'. Tretji temelj: solidarnost. Bog v jaslicah postane solidaren z nami prav v vsem, ker vstopi v vse razsežnosti naše situacije. Solidarnost nas poveže z vsemi in vsakim in nas naredi soodgovorne zanje in za stanje na svetu. Četrti temelj: porazdeljena odgovornost. Učlovečeni Bog v polnosti zaživi človeškost in ohranja božanskost, ne da bi se med seboj pomešali ali izključevali; vsaka stori, kar je njej lastno. V tem lahko prepoznamo načelo subsidiarnosti, ki vabi k upoštevanju pristojnosti. Kar je v pristojnosti staršev npr., naj si ne prisvaja država ali družba; in kar laže in bolje naredi skupnost ali institucija, naj ji pripade. Toliko države, kot je potrebno – toliko svobode in osebne odgovornosti, kot je le mogoče!«

Letošnje praznovanje božiča na Slovenskem nadškof Turnšek dojema kot vabilo, da bi vsi storili res vse, kar je v naši moči, da bi težke razmere, v katerih živimo kot posamezniki in kot družba, vsak na svojem področju reševali na teh štirih temeljih. A kje dobiti moč, ki zgleda, da nam je primanjkuje, se sprašuje mariborski metropolit. Njegov odgovor: »V božičnem Janezovem evangeliju je oznanjeno: 'In Beseda je meso postala … Tistim (pa), ki so jo sprejeli, je dala moč«' (1,14.12). Kristjani bomo torej to moč zajemali iz živega odnosa vere z Jezusom Kristusom. A tudi drugim jo Bog naklanja po drugih poteh. Zato je tudi letos mogoče, da sestavimo žive 'slovenske jaslice' v skupno dobro vseh.«

V duhu teh temeljev želi dr. Turnšek v prazničnih dneh deliti bližino še posebej z družinami ter z vsemi preskušanimi v bolezni, revščini, zapuščenosti, brezposelnosti, zlorabljenosti, po zaporih in s tistimi v tujini.

Ker je mariborska metropolija nedavno stopila v jubilejno Slomškovo leto priprave na obhajanje 150-letnice njegove blažene smrti mariborski nadškof svojo božično poslanico sklepa s Slomškovo mislijo: »Bog je pokazal svojo vsemogočnost s stvarjenjem, svojo modrost z vladanjem stvarstva, svojo ljubeznivo usmiljenje pa nam je pokazal s svojim učlovečenjem … Koliko si torej vredna moja duša, da te pride iskat sam Bog v človeški naravi! Kako imeniten si človek, da je sam Božji Sin stopil v tvoje sorodstvo!«