Afrika pripada kanoničnemu ozemlju Aleksandrijskega patriarhata. Potem ko je patriarhat uradno priznal novo Pravoslavno cerkev v Ukrajini, pa je Moskva konec lanskega decembra sprejela protiukrepe in ustanovila lasten eksarhat za vso Afriko. Z vzpostavitvijo ločene ruske cerkvene strukture v Afriki se je zdaj pojavila grožnja konkurenčnega boja med Moskvo in Aleksandrijo za vernike, duhovnike in cerkvene stavbe.

V Rusko pravoslavno cerkev je doslej prestopilo že več kot 150 duhovnikov v dvanajstih državah, zgolj v Keniji naj bi jih bilo skoraj sto.

Po navedbah spletnega portala orthochristian.com je v Rusko pravoslavno cerkev doslej prestopilo že več kot 150 duhovnikov v dvanajstih državah, zgolj v Keniji naj bi jih bilo skoraj sto. Glasovi med predstavniki ene in druge Cerkve pa so vedno ostrejši. Eden od ruskih duhovnikov, ki že vrsto let deluje v Vzhodni Afriki in je zdaj eden glavnih zagovornikov izgradnje ruskih cerkvenih struktur, naj bi izjavil: »Vsakršne sankcije s strani aleksandrijskega patriarha imajo enake cerkvenopravne posledice, kot bi jih izdal luteranski škof v Stockholmu.«

Moskva svoj korak uradno utemeljuje s pojasnilom, da je aleksandrijski patriarhat sam vstopil v razkol s priznanjem Pravoslavne cerkev v Ukrajini ter da mora duhovnikom in vernikom v Afriki, ki pri tem ne želijo sodelovati, ponuditi primerno alternativo.

Ruske obljube

Po navedbah avstrijskega Kathpressa pa je grškemu škofu v misijonu v Aruši v Tanzaniji, Agathonikosu Nikolaidisu, v roke prišlo pismo, v katerem so vsem tistim, ki se bodo odločili za »zamenjavo pristojnosti«, obljubljene številne prednosti: višje plače, vodilni položaji znotraj Cerkve, službeni avtomobili s petimi vrati (!), zanesljiva zdravstvena oskrba ter visokošolsko izobraževanje in štipendije za sinove in hčere pravoslavnih duhovnikov na ruskih univerzah.

V Afriki naj bi se Moskovskemu patriarhatu pridružili številni duhovniki dvomljivega slovesa.

Poleg tega škof Nikolaidis opozarja, da so na prvih fotografijah pripadnikov moskovske duhovščine v Afriki zelo različne osebnosti: duhovniki, suspendirani s svojih položajev zaradi različnih prestopkov, kristjane, ki podpirajo dve vrsti veroizpovedi, pa tudi »čarovnike«, duhovnike in celo škofe, ki so si sami podelili mašniško posvečenje. Škof Nikolaidis se sprašuje: »Ali naj bi tako izgledalo novo pravoslavje v Afriki, ki ga oglašuje Moskva?«