Pravoslavni verniki danes obhajajo badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič. Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Dejana Mandića je zanje bistvo božiča vnovično rojstvo. »Tako kot se je Jezus rodil za vse nas, se tudi mi z božičem znova rodimo in upamo na boljše čase in večjo enotnost med ljudmi«, je Mandić povedal v pogovoru za STA.

Kot je še pojasnil, naj bi verniki v božičnem času drugim tudi odpustili, kar jim imajo za odpustiti, z molitvami pa pridobili novo duhovnost. Pridobili naj bi tudi zaupanje in vero, »da gremo lahko čez vse težke stvari«.

Na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, se bo bogoslužje v pravoslavni cerkvi v Ljubljani začelo ob 17. uri. Po obredu bodo vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje, ki po Mandićevih besedah simbolično predstavljajo prostor, v kakršnem se je pred dobrima dvema tisočletjema rodil Jezus.

Verniki bodo badnjake odnesli domov, kjer bodo v družinskem krogu in molitvi pričakali božič. Ob polnoči se bodo znova zbrali v cerkvi, kjer bodo obhajali praznično bogoslužje, sveta maša pa bo darovana tudi jutri ob 10. uri.

S polnočnim prazničnim bogoslužjem se bo po Mandićevih besedah končal tudi šesttedenski post, s katerim so se pravoslavni verniki pripravljali na božič, praznik Jezusovega rojstva.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve Jezusov rojstni dan praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za trinajst dni, zato božič po našem koledarju praznujejo 7. januarja.

Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so božič že praznovale.

Vir: STA / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (T. S.)