Meseca decembra ne zaznamuje le predbožični adventni čas, pač pa v Cerkvi v tem času obhajamo tudi godove številnih priljubljenih svetnikov: 4. decembra je na vrsti sv. Barbara, dva dni kasneje sv. Miklavž, in zopet čez dva dni slovesni praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja.

Prvi praznik, potem ko smo na adventnem vencu prižgali prvo svečko, je praznik svete Barbare 4. decembra. Svetnica velja za zaščitnico gornikov in arhitektov in je ena izmed štirinajstih priprošnjikov v sili.
Povezujemo pa jo tudi z božičem. Na njen praznik marsikje odrežejo češnjeve veje in jih postavijo v vazo, da okoli božiča bogato zacvetijo. Cvetovi »Barbarinih vej« predstavljajo Jezusovo rojstvo, kar za kristjane pomeni »novo življenje«.

V ozadju tega običaja je naslednja legenda: Barbara prihaja iz Male Azije. Leta 306 je umrla mučeniške smrti, ker je bila kristjanka. Na dan njene smrti naj bi češnjeva veja, ki je bila pred tem položena v vodo, zacvetela. Ker je zavetnica gornikov in arhitektov, danes številni njeni kipi po svetu krasijo cestne tunele, v zahvalo in kot priprošnjo za njeno varstvo.





Milijoni Miklavžev vsako leto »krasijo« police v živilskih trgovinah. »Izvirnik« čokoladnih možicljev, sveti Miklavž, je bil v 4. stoletju škof v Miri na ozemlju današnje Turčije. Kot sin premožnih staršev naj bi svoje podedovano premoženje razdelil ubogim. Mornarji in trgovci iz Barija so njegove posmrtne ostanke leta 1087 skrivaj prepeljali v svoje rodno mesto in tam sveti Miklavž »počiva« še danes.

Okoli svetnika, ki velja za enega najbolj priljubljenih v krščanstvu, se je skozi zgodovino spletlo nič koliko legend. Ena izmed njih pravi, da je sveti Miklavž od smrti obudil tri umorjene učence, po drugi pa naj bi trem dekletom skrivaj podaril zlato, da bi jih rešil pred sicer neizogibno revščino.Običaj, da Miklavž posebej rad obdari otroke, izvira iz srednjega veka: samostanske šole so na predvečer praznika izvolile »otroškega škofa«, opat ali župan pa sta za en dan oblast simbolično predala otrokom. »Otroški škof«, oblečen v škofovska oblačila in z mitro na glavi, je opravil »vizitacijo« po samostanski šoli in vrstnikom delil sladkarije.

V preteklih letih so nekatere evropske cerkvene organizacije pričele s pobudo, da bi znova obudile spomin na omenjenega svetnika in »izgnale« iz Združenih držav Amerike »uvoženega« božička; tudi ta seveda izvira iz izročila svetega Miklavža, ki pa so mu morali v reformiranem prezbiterjanskem okolju zaradi ostrega zavračanja češčenja svetnikov odvzeti vse atribute svetništva, ki ustrezajo katoliški miselnosti.





8. decembra katoličani obhajamo praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, pri čemer se ne spominjamo, kot ponekod zmotno velja, Marijinega devištva in Jezusovega spočetja, ampak dejstva, da je bila Marija sama spočeta brez greha.

To dogmo je leta 1854 kot nauk katoliške Cerkve oznanil papež Pij IX., ločevati pa jo moramo od nauka o deviškem spočetju Jezusa s pomočjo Svetega Duha, ki jo priznavajo tudi druge krščanske veroizpovedi.


Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T. S.); splet