12. svetovni dan posvečenega življenja


V katoliški Cerkvi 2. februarja obhajamo praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo štirideset dni po božiču. Praznovanje je dobilo tudi ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče. V vesoljni Cerkvi redovnice in redovniki praznujejo dan Bogu posvečenega življenja, zato se bodo skupaj s slovenskimi škofi ter drugimi verniki zahvalili za dar duhovnih poklicev.

Dne 2. februarja bo ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran za redovnike ljubljanske nadškofije maševal v Šentjakobu ob Savi ob 15. uri; mariborski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Kramberger bo vodil somaševanje v cerkvi Matere usmiljenja v Mariboru ob 15. uri, celjski škof msgr. dr. Anton Stres bo daroval sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa v Celju ob 15. uri, koprski ordinarij msgr. Metod Pirih bo za redovnike koprske škofije maševal v Strunjanu ob 15. uri, murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek bo vodil somaševanje v Veržeju ob 9.30 uri in novomeški ordinarij msgr. Andrej Glavan bo daroval sv. mašo v župniji Novo mesto – sv. Lenart (pri frančiškanih) ob 10. uri.

»Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka.« (Lk 2, 22–24)

Jožef in Marija sta svojega prvorojenca prinesla v tempelj in ga darovala Gospodu. Izraelci so dolga stoletja darovali Gospodu vse, kar je bilo prvo in najboljše: od pridelkov in živine do ljudi. Tako so v sebi ohranjali zavest, da je vse, kar prejemajo v življenju, dar od Boga. Človek je najvišja in najveličastnejša Božja stvaritev. Tega so se dobro zavedali tudi Izraelci. Zato so tudi ljudi posvečevali Gospodu in jih tako izročali njegovi roki in njegovi volji. Tako sta tudi Jožef in Marija s tem, ko sta Jezusa darovala v templju, prepustila njegovo življenje nebeškemu Očetu. Vsako človeško življenje je Božji dar. Vsak izmed nas ima določeno poslanstvo ravno v tem trenutku in ravno na tem mestu. Tega bi se morali še posebej dobro zavedati tudi tisti, ki so Bogu popolnoma posvetili svoje življenje.

Redovniki se z zaobljubami čistosti, uboštva in pokorščine popolnoma dajejo na voljo Bogu, da bi bili orodje v Njegovih rokah. Evangeljski sveti človeka v ničemer ne prikrajšajo, marveč ga še popolneje zvežejo z Gospodom, da lahko v Njegovi moči opravlja poslanstvo, h kateremu se je zavezal v redovni skupnosti.

Redovniki zaobljubo čistosti v prvi vrsti namenjeno dejavni ljubezni do Boga in bližnjih.

Zaobljuba uboštva osvobaja navezanosti na vse, kar je minljivega. Redovniki prostovoljno postanejo nenavezani na zemeljske dobrine in tudi na ljudi, saj so tako lahko bolj svobodni za delovanje Božje ljubezni. Slovenska beseda »ubog« spomni na to, da biti »ubog« pomeni biti »bogat v Bogu«. Biti popolnoma zasidran v Bogu, pomeni odprtost za ljubezen do vsakega človeka, saj je vsak ustvarjen po Božji podobi (prim. 1 Mz 1,27). Redovniki so poslani, da odkrivajo Boga v ljudeh, ki so v očeh tega sveta slabotni, zavrženi, brez pravic, posebej pa še k tistim, ki jih teži breme greha. Poslani so, da oznanjajo veselo novico evangelija, da nas je tisti Gospod, ki sta ga Jožef in Marija darovala v templju, triintrideset let kasneje na križu odrešil z lastnim darovanjem. Križ ubogih tako postaja Kristusov križ.

Zaobljuba pokorščine redovnikom nalaga odgovornost, da so v življenju zvesti evangeljskemu sporočilu. To pomeni, da z Božjo pomočjo vztrajajo na poti evangeljskega in redovnega življenja. Redovniki verujejo, da se Bog razodeva po ljudeh, v njihovem primeru tudi po redovnih predstojnikih. Včasih je težko izpolnjevati prav to zaobljubo, zato se v težkih trenutkih ozirajo na Gospodov križ, ki jih spominja, da je bil Božji Sin do konca pokoren svojemu Očetu. Na križu je trpel, vendar je s tem človeštvu prinesel odrešenje. Zaobljube čistosti, uboštva in pokorščine so temeljno vodilo, da hočejo v življenju posnemati Gospoda Jezusa Kristusa, ki je daroval sam sebe zato, da nas bi odrešil greha in smrti ter nam podaril večno življenje.

Letošnji dan posvečenega življenja bo za redovnice in redovnike ter druge Bogu posvečene osebe dan hvaležnosti Bogu, da jih je izbral in poslal. Hkrati bo to tudi dan ponosa in veselja, da smejo služiti Gospodu.


Dodatne informacije dobite na KORUS-u (Konferenci redovnih ustanov Slovenije), tel. 01/433–53–23, 041/821–029, e-naslov: korus@rkc.si.