Katoliška Cerkev v nedeljo, 12. januarja, praznuje Jezusov krst. Praznik Jezusovega krsta je povezan s praznikom Gospodovega razglašenja, ki smo ga obhajali 6. januarja, saj je Bog med krstom v Jordanu izpričal, da je Jezus njegov ljubljeni sin.

Evangelist Matej Jezusov krst v reki Jordan opisuje kot eno od Božjih razodetij: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje« (prim. Mt 3,17). Krst v Jezusovem življenju predstavlja prelomnico, ki ločuje njegovo zasebno in skrito življenje od javnega delovanja. Pred krstom je Jezus živel neopazno, o čemer pričajo tudi skopi svetopisemski zapisi. Po krstu pa je začel javno delovati: poklical je prve apostole, oznanjal svoj nauk, delal čudeže in ozdravljal bolne, o čemer poročajo evangeljska besedila.

Zakrament krsta

V katoliški Cerkvi poznamo sedem zakramentov, med katerimi je prvi krst. Zakrament krsta je predpogoj za prejem drugih zakramentov. Krščenci ga običajno prejmejo v prvem letu življenja, s čimer postanejo člani Cerkve. Voda, s katero krščevalec pri krstnem obredu oblije novokrščenca, je simbol očiščenja in ponazarja novo življenje. Ta zakrament izbriše človekov izvirni greh in mu povrne dostojanstvo Božjega otroka. Znamenje tega dostojanstva je maziljenje s svetim oljem – krizmo, ki je sestavni del krstnega obreda.

Odrasli, ki želijo postati kristjani in prejeti zakrament krsta, se imenujejo katehumeni. V krščansko življenje se uvajajo postopoma, obdobje uvajanja pa se imenuje katehumenat.

Zapis o prazniku Jezusovega krsta povzemamo po Tiskovnem uradu SŠK.

Preberite tudi:

»Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje« (Mr 1,11).