Obdobje pokore je Cerkev uvedla po letu 1091, obred posipanja s pepelom pa se je ohranil še iz časa Izraelcev v stari zavezi.

Pepelnična sreda se imenuje po obredu pepeljenja, ko duhovnik verniku na glavo v obliki križa simbolično posuje blagoslovljen prah. Duhovnik pri tem izgovarja besede: »Spreobrni se in veruj evangeliju!« ali pa: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš.« S tem napoveduje konec zemeljskega življenja. Z obredom se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oz. poboljšanje življenja. 

Pepel je znamenje minljivosti, smrti in človekove krhkosti. Vsak od nas se po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je to znamenje pokore in prenove.

Strogi post obvezuje kristjane od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Strogi post in post

Na pepelnično sredo (in na veliki petek) kristjane od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta obvezuje strogi post, ko naj bi se v dnevu samo enkrat do sitega najedli ter vzdržali mesa in mesnih jedi.

Na pepelnično sredo duhovniki in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo bogoslužna oblačila vijolične barve, ki jih nosijo ves postni čas. Prav tako v času posta pri mašah ne pojemo aleluje.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti in človekove krhkosti. FOTO: Tatjana Splichal

Spokorni čas premišljevanja

Štiridesetdnevni post je spokorni čas, ki nas vabi k premišljevanju o pomenu Jezusovega trpljenja in darovanja ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. S postenjem se zgledujemo po Jezusu, ki se je tudi sam pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi.

V splošnem post najbolj povezujemo z odpovedovanjem hrani in pijači – ob postnih petkih naj bi se vzdržali mesa in vseh mesnih jedi, Slovenska karitas pa posebej vabi k odpovedi od alkohola, predvsem v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica alkohola.

Namen posta ni prvenstveno v odpovedi, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega.

Pravi namen odpovedi

Namen posta pa ni prvenstveno v odpovedi, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega in tudi v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Postni čas nas namreč vabi k odpovedi drugim dobrinam, ki jih kot miloščino damo ljudem v stiski.

Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Posipanje s pepelom je obred, ki se je ohranil iz Stare zaveze. FOTO: Tatjana Splichal

Spokorno tudi v Vatikanu

Obred pepeljenja se opravlja v vseh cerkvah. Papež Leon XIV. bo sveto mašo na letošnjo pepelnico (z blagoslovom pepela in obredom pepeljenja) ob 17. uri daroval v baziliki sv. Sabine v Rimu, pol ure pred mašo pa se pri cerkvi sv. Anzelma začne tradicionalna spokorna procesija.