Praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Praznik je posvečen spominu na dogodke po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje po odločitvah Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je območje zasedla 12. avgusta 1919, pet dni pozneje pa je bila na množičnem zborovanju v Beltincih oblast predana civilnemu upravitelju. Tako so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.
»Brez Slovencev ni Slovenije«
Slavnostni govornik na regijski slovesnosti, minister Jernej Vrtovec, se je zavzel za razvojne priložnosti Prekmurja, ustvarjanje pogojev, da mladi ostanejo oziroma se vračajo v regijo, pri čemer je izpostavil potenciale Prekmurja in pomen sodobne infrastrukture. Opozoril je tudi na letošnjo sušo in stiske prekmurskih kmetov ter po navedbah STA dejal, da brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane. »Zato vam s tega mesta sporočam - niste in ne boste ostali sami!« je zatrdil.
V svojem govoru je med drugim opozoril na demografske izzive in demografsko zimo ter dodal, da mora biti prihodnost povsod v Sloveniji. »Brez Slovencev ni in ne more biti Slovenije, kakršno poznamo in kakršno bi radi.«
Janša: Ta zgodovinski trenutek ni bil naključje
Premier Janez Janša pa je v današnji poslanci dejal, da »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ni pomenila zgolj spremembe državnih meja, temveč tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, jezika, kulture in skupne narodne zavesti slovenstva«. Po njegovih besedah ta zgodovinski trenutek ni bil naključje. »Bil je sad dolgoletnih prizadevanj številnih rodoljubov, duhovnikov, učiteljev, politikov in kulturnikov, ki so kljubovali razmeram svojega časa ter ohranjali slovensko besedo in narodno zavest.«
Združitev Prekmurja z matičnim narodom je uspela zato, ker je živela v srcih ljudi, je v poslanici še zapisal Janša. »Ker je bila močnejša od političnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja živeli Prekmurci. Bila je izraz vere v lastno identiteto in zaupanja v prihodnost slovenskega naroda.«
Čeprav nas od takratnih dogodkov loči več kot stoletje, njihovo sporočilo »ni izgubilo svoje moči. Narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti. Samo če bomo znali varovati skupno kulturno dediščino Slovencev, spoštovati slovenski jezik ter ohranjati zavest o skupni zgodovini, bomo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti,« je prepričan premier.
Pirc Musar: Slovenija brez Prekmurja ne bi bila Slovenija
»Danes je Prekmurje neločljivi in dragoceni del Slovenije«, pa v poslanici sporoča predsednica države Nataša Pirc Musar: »Ne le na zemljevidu, temveč je to zlasti z jezikom, kulturo, književnostjo, glasbo, kulinariko in skupnim zgodovinskim spominom. Slovenija brez Prekmurja preprosto ne bi bila Slovenija, kakršno poznamo in imamo radi.«
Kot je poudarila, je Prekmurje v stoletjih ohranilo svojo prepoznavnost prav zato, ker je znalo varovati svoje korenine. »Prekmurski jezik, pesem in pisana beseda so preživeli tudi obdobja, ko je bila narodna pripadnost pred težkimi preizkušnjami. Ta vztrajnost nas uči, da povezanost ne pomeni enakosti in da skupnost ni močna takrat, ko izbriše razlike, temveč je močna, ko jih zna sprejeti kot svoje bogastvo.«
Podčrtala je tudi, da si je treba za vse pridobljene pravice nenehno prizadevati, in sicer »s spoštovanjem drug drugega, ohranjanjem jezika in kulturne dediščine, solidarnostjo med regijami ter predvsem z zavedanjem, da je Slovenija močna toliko, kolikor se lahko vsak njen del razvija in ima v njej svojo prihodnost«.



