Danes v Katoliški Cerkvi praznujemo praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, ki je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo na četrtek v drugem tednu po binkoštih. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu Sv. Rešnjega telesa in krvi. Na praznik so v navadi procesije, s čimer verniki tudi navzven pokažemo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani na ta dan udeležimo sv. maše.

Vidiki zakramenta evharistije

V zgodovini Cerkve so se postopno izoblikovali različni vidiki in različna imena za ta zakrament. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki sv. maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom. Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.

V posvečenih cerkvah na posebej izbranem in izpostavljenem mestu, ki ga imenujemo tabernakelj, duhovniki hranijo posvečene hostije, s katerimi obhajajo vernike pri sv. mašah, bolnike in ostarele pa tudi izven bogoslužja po domovih in bolnišnicah. Posvečene hostije hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izoblikovani monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za čaščenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v čaščenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku Sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Posebej za praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. Sodelujejo z molitvami in petjem, pri kapelicah ali oltarjih pa poteka branje Božje besede ter posebne prošnje za Božji blagoslov.

Zakrament evharistije sodi skupaj s krstom in birmo med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Prvo obhajilo za verujoče pomeni začetek nove oblike povezanosti z živim Bogom. Osebe, ki se za prejem zakramentov odločijo kasneje, po pripravi v katehumenatu, lahko vse tri zakramente prejmejo hkrati.