Praznovanje se je pričelo že 9. februarja. Prvi dan smo razmišljali o človeškem trpljenju. Teološko najbolj odmevno je bilo razmišljanje škofa Gianfranco Ravasija. Poudaril je, da bolečina in trpljenje zahtevata multidisciplinarno obravnavo. Kriza smisla trpljenja je posledica ateizma in zato velik izziv za teologijo. Job je imel veliko preizkušnjo v odnosu do Boga in človeka, ki je po SZ misli veljala kot kazen za greh,. Kristus v priliki o sleporojenem to izrecno zanika. Že v SZ je trpljenje skrivnost in človeka očiščuje. Navedel je tri odgovore, kot prvega filozofski pogled. Ta nam pojasnjuje, da trpljenje spreobrača, očiščuje, odpira novo lestvico vrednot.. Teološki odgovor je v veri, ki ji razum ne sledi in je nakazan v zadnjem delu Jobove knjige. Tretji je Kristusov odgovor. Približal se je človeškemu trpljenju v svojem javnem delovanju. Sprejel trpljenje in vanj stopil kot človek in kot Bog. Človeško trpljenje je s smrtjo v njem ugasnilo, ni pa prenehalo božje življenje. Odrešeni smo po preobraženju človeškega trpljenja v njem, Smisel trpljenju je možno delno odkriti ob pogledu na Kristusa in njegov križ odrešenja. Kristus ni prišel izkoreninit trpljenje. V trpljenju biva z trpečim z veličino svoje ljubezni.

Sreda, 10. februarja je bila namenjena praznovanju 25 – letnice Papeškega sveta za pastoralo zdravja. Začelo se je slovesnim bogoslužjem v kripti sv. Petra, neposredni bližini groba božjega služabnika Janeza Pavla II. Sledila so razmišljanja in poročila o prehojeni poti in preteklem delu tega po besedah kardinala Angelinija tako pomembnega dela rimske kurije. Zvečer je bil v ta namen organiziran koncert klasične glasbe v dvorani Pavla VI:

11. februarja se je po Ulici sprave zjutraj vila procesija z relikvijami sv. Bernardke lurške. Sledila je slovesna maša, ki jo je vodil papež Benedikt XVI. V teološko bogati homiliji je med drugim poudaril, da je bil Papeški svet za pastoralo zdravja ustanovljen tudi z namenom, da bi se z njegovo podporo in delovanjem v svetu sprejemalo in zdravilo bolnike kot osebe. Pozno popoldne je bila na trgu sv. Petra pobožnost po vzoru lurških procesij, kateri je dal poseben pečat blagoslov sv. Očeta z okna njegovega stanovanja. Sledil je bogat ognjemet kot simbol povezanosti nebes in zemlje.

dr. Jože Štupnikar, narodni ravmatelj za pastoralo zdravja pri SŠK

PASTORALA ZDRAVJA