Obenem so proslavili 800-letnico Frančiškove Sončne pesmi in državni praznik Dan suverenosti – slovensko zastavo k oltarju so prinesli otroci. Slovesno mašo je ob somaševanju daroval provincial frančiškanov p. dr. Christian Gostečnik. Prepeval je župnijski pevski zbor sv. Cecilije pod vodstvom s. Grażyne Mech. Sledili so pogovor z gostom, kapucinom br. Lorenzom Zampiva, posebej v krogu mladih sta študent in študentka kot par pričevala, kako živita vero in tudi gradita odnos z vero, in za konec še koncert z naslovom Frančišek poje, ko so s pesmijo nastopili predstavniki in predstavnice frančiškovskih redov.

FOTO: Jože Potrpin

Ustvarjati odrešenjsko skupnost

P. Gostečnik je v mašnem nagovoru dal glavne poudarke na pomen duhovnosti, izzive in blagoslove skupnega življenja, bodisi v samostanu ali družini, vlogo posameznika pri ustvarjanju odrešenjske skupnosti.

Slovesno mašo je ob somaševanju daroval provincial frančiškanov p. dr. Christian Gostečnik. FOTO: Jože Potrpin

Kaj pa pomeni odrešenje? Po pridigarjevih besedah je to čuden izraz. »Danes ne razumemo več, kaj je odrešenje? V vsakem samostanu, kjer živimo, se moraš odločit vsako jutro, da boš govoril s temi brati in sestrami. Če ne govoriš, zgubiš dan, dan odrešenja. Vsakdo ti nastavi ogledalo: tako ti zgledaš. Si ljubeč brat, sestra? Si ljubeč zakonec, oče, mož, brat, sestra? Ali si nekdo, ki v sebi nosi zamere, gnev, včasih celo prikrito sovraštvo, prezir? Kdo si? In mi ustvarjamo to odrešenje na tem svetu. Jezus nam je zaupal verjetno eno izmed največjih tveganj: če se boste razumeli, ne samo to, če se boste ljubili med seboj, potem bodo ljudje vedeli, da ste kristjani, bratje in sestre, redovniki. Poklicali smo drug drugemu, da skupaj ustvarjamo to odrešenjsko skupnost.

Mir je največji dar

Brez odpuščanja se ne da živeti v skupnosti in družini. Dokler ne odpustim, ne gre dalje. Tam sem največja ovira odrešenja. Mir pa je največji dar. To ni človeški dosežek, mir je Božji dar.

»Mir je dar, ki ga da oče svojemu otroku. Umiriš se ob materi, ki prideš do nje in jo prosiš, če me lahko umiriš. Mir je tisto, kar mi, bratje in sestre v samostanih dajemo drug drugemu, ko predstojnik razume nemir in frustracije in včasih težka občutja drug ob drugem. Tedaj je njegova naloga, da vstopi v to sobo in ne čaka, da bodo drugi prišli do njega. Kot vaš otrok nikoli ne more do vas, če vi ne vstopite v njegovo življenje. Otrok ne more do svoje matere in svojega očeta, če le ta dva zapreta svoje vrata. Tam so vrata za vedno zaprta. Oni pa vedno lahko stopijo v naš svet. In to je Božje. Kot je Kristus vstopil svet po veliki tragediji Kalvarije na velikonočno jutro, prvi pozdrav je bil: Mir vam bodi. Prinesel je mir v človeške telesa, človeške duše. In tam, kjer je mir, tam je duhovnost, tam je Bog, tam je odrešenje, tam se dogajajo najbolj svete, globoke, duhovne, tudi siceršnje čustvene stvari. Danes je to praznik nas vseh, ki vnašamo mir,« je še posebej poudaril p. Gostečnik. Vsi smo na svojski način Frančiškovi. »In ta je imel samo eno najbolj globoko misel, vnašajte mir v ta svet, kamor prihajate. Prinesite mir, prinesite to notranje zadovoljstvo, pozdravite jih, dober dan, dobri ljudje, in v njih se bo naselila dobrota, če boste v ta mir res verjeli.«

FOTO: Jože Potrpin

Pomembno pa je še kako, da v skupnost ali družino ne prinašamo le pričakovanj, ampak aktivno prispevamo – s svojim mirom, duhovnostjo in globino. Kajti tisto, kar prinesemo, se nam tudi vrača in obogati skupnost.

O upanju v vsakodnevnem življenju

Br. Zampiva, ki je odgovoren za dobrodelno »mizo za uboge« v Trstu, pa je spregovoril o upanju, ne tistem v oblakih, ampak tistem, ki je povezano z vsakodnevnim življenjem, z nečim največjim, ki je naš Gospod. Z upanjem kot o njem govori Sveto pismo in najdemo zgovorne primere v različnih frančiškovskih virih, da bi se vsem idejam dalo mesa. Skratka o tem, kako nam sv. Frančišek skupaj s sv. Klaro daje videti tudi danes in vedno Jezusa Kristusa.