Zapri
Iskanje

Prebolevniki po cepljenju s cepivi mRNA dosmrtno zaščiteni?

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 07. 07. 2021 / 09:45
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 07.07.2021 / 09:52
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Prebolevniki po cepljenju s cepivi mRNA dosmrtno zaščiteni?

Prebolevniki po cepljenju s cepivi mRNA dosmrtno zaščiteni?
Bo velika večina cepljenih ljudi zaščitenih tudi dolgotrajno? FOTO: Tatjana Splichal
Izsledki raziskave kažejo, da so prebolevniki po cepljenju s cepivi mRNA verjetno dosmrtno zaščiteni pred koronavirusno boleznijo.

Cepljenje s cepivi mRNA, kot sta cepivi družbe Pfizer in Moderna, lahko več let nudi trajen imunski odziv v telesu proti novemu koronavirusu, izsledke nedavno objavljene raziskave v znanstveni reviji Nature povzemajo pri STA. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko tovrstna cepiva pri osebah, ki so koronavirusno bolezen prebolele, nudila dosmrtno zaščito.

Ugotovitve potrjujejo več raziskav, da večina ljudi, ki so bili cepljeni s cepivi mRNA, ne bo potrebovala dodatnih odmerkov, če se virus in njegove različice ne bodo preveč spremenile. Prebolevniki najverjetneje ne bodo potrebovali dodatnih odmerkov, tudi če pride do opaznejše evolucije virusa. Po besedah imunologa Elija Ellebedyja z Washingtonske univerze v Saint Louisu je to »dober znak, kako trajna je naša imunost po tem cepivu«.

V raziskavi so obravnavali samo cepiva vrste mRNA, ne pa tudi vektorskih, kot sta cepivi proizvajalcev Johnson&Johnson in AstraZeneca. Kljub temu vodja raziskave Ellebedy ocenjuje, da vektorska cepiva ne nudijo tako dolgotrajne zaščite. Ellebedy je s kolegi v eni od preteklih raziskav že opozoril, da prebolevniki hranijo imunske celice, ki prepoznajo novi koronavirus, v kostnem mozgu najmanj osem mesecev po okužbi. Druge raziskave pa ocenjujejo, da bi se lahko spominski limfociti B krepili celo leto dni po okužbi.

Dober znak, kako trajna je naša imunost po tem cepivu.

Na podlagi teh izsledkov strokovnjaki ocenjujejo, da bi imunost pri osebah, ki so prebolele koronavirusno bolezen in so bile pozneje še cepljene, lahko trajala več let ali celo do konca življenja. Zaenkrat ni znano, ali to velja tudi za tiste osebe, ki so samo cepljene. Ekipa okoli Ellebedyja to vprašanje raziskuje s preučevanjem bezgavk, kjer se imunske celice učijo prepoznavati in boriti proti virusu.

Po okužbi ali cepljenju se v bezgavkah vzpostavi posebna zarodna struktura, ki pripomore k urjenju limfocitov B, da ti prepoznajo različne sklope virusnih genetskih zaporedij. Večji je razpon, dlje se bodo celice učile, in večja je verjetnost, da se bodo lahko obranile pred morebitnimi novimi različicami virusa.

V raziskavo je bilo vključenih 14 oseb, med njimi osem prebolevnikov, ki so jih cepili z dvema odmerkoma cepiva Pfizer. Pri 14 osebah so vzeli vzorce iz bezgavk po treh, štirih, petih, sedmih in 15 tednih od prvega odmerka. Ugotovili so, da je zarodna struktura še vedno precej dejavna 15 tednov po prvem odmerku, število spominskih celic, ki prepoznajo novi koronavirus, pa ni upadlo. Odzivi so trajali skoraj štiri mesece po cepljenju. To je po oceni Ellebedyja zelo dober znak, saj običajno zarodni centri dosežejo vrhunec okoli dva tedna po imunizaciji, nato pa začne dejavnost upadati.

Kljub temu je težko natančno predvideti, koliko časa bo zaščita po cepljenju s cepivi mRNA zadoščala.

Rezultati namigujejo, da bo velika večina cepljenih ljudi zaščitenih tudi dolgotrajno, vsaj pred obstoječimi različicami. Starejši odrasli, tisti s šibkim imunskim sistemom ali tisti, ki jemljejo zdravila za zatiranje imunosti, pa bodo verjetno potrebovali dodatne odmerke. To naj ne bi veljalo za tiste, ki so bili cepljeni po preboleli koronavirusni bolezni.

Znanstveniki sicer opozarjajo, da je težko natančno predvideti, koliko časa bo zaščita po cepljenju s cepivi mRNA zadoščala. Eden od pomembnih dejavnikov je tudi evolucija virusa. Po njihovem mnenju bi osebe morda potrebovale dodaten odmerek zaradi novih različic in ne zato, ker bi imunost po prvih odmerkih začela padati. V raziskavi še ocenjujejo, da bi lahko dodatni odmerki glede na dosedanje ugotovitve v telesu naredili podoben odziv kot pri tistih, ki so bili cepljeni po preboleli bolezni.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh