Zapri
Iskanje

Pred 20 leti sta bila porušena stolpa Svetovnega trgovinskega centra

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 09. 09. 2021 / 12:37
Oznake: Družba, Nesreča, Svet
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.09.2021 / 14:43
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pred 20 leti sta bila porušena stolpa Svetovnega trgovinskega centra

Pred 20 leti sta bila porušena stolpa Svetovnega trgovinskega centra
Napad na južni stolp FOTO: Wikipedia
Stolpa Svetovnega trgovinskega centra sta bila simbol kapitalističnega velikana, Združenih držav Amerike, simbol New Yorka, prestolnice svobodnega sveta, simbol sovražnega Zahoda. Leta 2001 se je Goljat, nekoč najvišja stavba na svetu, sesul sam vase.

Podobe terorističnega napada verjetno sodijo med najbolj znane fotografije 21. stoletja, v prispevku za avstrijski Kathpress piše njegov dopisnik Alexander Brüggemann. Skorajda vsakdo se spominja, kje je bil in kaj je počel, ko je 11. septembra 2001 slišal neverjetno novico: Svetovni trgovinski center v New Yorku, eden osrednjih simbolov kapitalizma in svobodnega sveta, je postal cilj islamističnih terorističnih napadov.

V New Yorku je bilo tistega dne sončno jutro, v Evropi prijeten jesenski popoldan.

V natančno načrtovanih in izpeljanih terorističnih napadih 11. septembra – ugrabljeni sta bili dve potniški letali in eno za drugim usmerjeni v dvojčka – sta se stolpa porušila v razmiku okoli 20 minut; pri tem je življenje izgubilo 2.753 ljudi. V New Yorku je bilo tistega dne sončno jutro, v Evropi prijeten jesenski popoldan. Ves svet je sedel pred televizijskimi zasloni in osuplo spremljal nedoumljivo dogajanje.

Med zadetkom prvega in zrušenjem drugega stolpa je sta minili 102 minuti. Dobra ura in pol, v kateri se je razblinil občutek domnevne varnosti zahodnega sveta. Ta »velikanski uspeh« organizacije Al-Kaida pod vodstvom Osame bin Ladna je bil sicer le eden v vrsti terorističnih napadov v preteklih letih. Toda zaradi nedojemljivih razsežnosti in zaradi zaničljive, smrtonosne računice je pomenil nekakšno izhodiščno točko za islamistični terorizem po vsem svetu.

Načrtovalec stavbe, ki naj bi postala najvišja na svetu, je trpel za hudo vrtoglavico.

Dvojčka Svetovnega trgovinskega centra sta simbolno predstavljala kapitalističnega velikana ZDA. Že septembra 1962 so japonsko-ameriškemu arhitektu Minoruju Yamasakiju (1912-1986) zaupali vodenje projekta STC. Temeljni kamen je bil položen avgusta 1966. Zanimiv je podatek, da je načrtovalec stavbe, ki naj bi postala najvišja na svetu, trpel za hudo vrtoglavico.

Dvojčka Svetovnega trgovinskega centra FOTO: Carol M. Highsmith FOTO: Wikipedia

Morda je za STC slogovno ravno zato izbral zelo majhna, le 46-centimetrska okna, zaradi katerih se je zdelo, da stolpa oken sploh nimata. Steklene površine so predstavljale le tretjino fasadne površine. Vgrajenih je bilo skupno 43.600 oken – oken, s katerih so tistega grozljivega 11. septembra 2001 ljudje v obupu in v begu pred ognjenimi zublji skakali v smrtonosno globino.

Dvojčka je vsak dan obiskalo okoli 140.000 turistov, saj sta restavraciji na vrhu stolpov nudili čudovit razgled na milijonsko mesto.

Ko so se decembra 1970 v severni stolp (WTC 1) vselili prvi najemniki, stavba še ni bila v celoti zaključena. Julija 1971 je bila končana groba postavitev južnega stolpa (WTC 2). Uradno odprtje Svetovnega trgovinskega centra je bilo 4. aprila 1973 – in celo odtlej je trajalo še štiri leta, do 1977, da so bila gradbena dela v celoti zaključena. V STC je delalo okoli 50.000 ljudi iz 28 držav. K temu je treba dnevno prišteti še približno 140.000 obiskovalcev, ki so prihajali v restavraciji dvojčkov, od koder je bil čudovit razgled na milijonsko mesto.

Pogled s terase južnega stolpa na Manhattan, leto 1984 FOTO: Ted Quackenbush / Wikipedia

417 metrov visoki severni stolp je odvzel naziv najvišje stavbe na svetu leta 1931 zgrajeni in 381 metrov visoki Empire State Building. Toda že leta 1974 je moral STC prestižni naslov predati Searsovemu stolpu (Sears Tower) v Chicagu, ki v višino meri 442 metrov. Ob poviševanju s postavljanjem anten na strehi stolpa je ta leta 2000 dosegel kar 527 metrov.

Osem in pol let pozneje, v drugem poskusu, sta se osovražena simbola zahodnega sveta sesula v prah.

Med gradnjo dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra so porabili okoli 200.000 ton jekla in 325.000 kubičnih metrov betona. Konstrukcija naj bi bila odporna na orkane z močjo 300 kilometrov na uro – in na najhujše potrese. Na napad velikanskega potniškega letala takrat, v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, še niso računali. Severni in južni stolp sta bila opremljena vsak z več kot stotimi dvigali, od katerih je približno četrtina dosegla hitrost tudi do 30 kilometrov na uro. V požarih, ki so izbruhnili 11. septembra, so bila dvigala neuporabna.

To ni bil prvi napad Al-Kaide na Svetovni trgovinski center. Februarja 1993 je šest teroristov v podzemni garaži severnega stolpa podtaknilo 770-kilogramsko bombo; v napadu je umrlo šest oseb. Cilj teroristov je bil zrušiti severni stolp, ki naj bi se podrl na južnega, toda moč eksploziva takrat ni zadostovala. Osem in pol let pozneje, v drugem poskusu, sta se osovražena simbola zahodnega sveta sesula v prah.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh