14. aprila 1759 je v Londonu umrl Georg Friedrich Händel, eden največjih glasbenih genijev baroka. Händel (1685-1759) je po vsem svetu zaslovel z mogočno zborovsko 'Alelujo' iz oratorija 'Mesija'. Kljub svoji predanosti veri je v 18. stoletju na klasičen način predstavljal velikodušno odprtost v svet, ki je bila daleč stran od narodne in konfesionalne zaprtosti 19. in 20. stoletja.

Händel je bil rojen kot sin dvornega kirurga. Že s sedemnajstimi leti je prevzel mesto stolnega organista v Halleju. Leto dni kasneje ga je premamil Hamburg. Pod okriljem skladatelja Reinharda Keiserja (1674-1739) je tam delovala prva nemška operna hiša, v orkestru katere je Händel igral violino in čembalo. Leta 1706 si je mladi glasbenik, takrat že izjemno priljubljen, privoščil štiriletno študijsko potovanje v Italijo.

V Italiji je Händel svoj sloves utrdil z opero 'Agripina', za katero je libreto prispeval kardinal Vincenzo Grimani. Za mesto Rim, kjer je zaradi katastrofalnega potresa leta 1703 veljala prepoved uprizarjanja oper, je ustvaril dva oratorija: duhovnega 'La Resurrezione' (spomladi 1708) in alegoričnega 'Il Trionfo del Tempo e del Disinganno' (spomladi 1707). Besedilo za 'Zmagoslavje...' je spisal kardinal Benedetto Panfili, ki je bil skupaj s kardinalom Pietrom Ottobonijem eden izmed najvažnejših Händlovih podpornikov in zaščitnikov.

Ko se je še mudil v Benetkah, je Händel dobil ponudbo za mesto kapelnika na dvoru volilnega kneza Georga Ludwiga Hannoverškega. Privolil je, vendar si je obenem izboril pravico do daljših odsotnosti z dvora, kar je s pridom izkoristil. Že nekaj mesecev po nastopu službe je odpotoval v London, kjer je kmalu požel prvi uspeh z uprizoritvijo opere 'Rinaldo'.

V Hannover se je vrnil enkrat, za nekaj mesecev, oktobra 1712 pa se je dokončno preselil v London, kjer je preživel preostanek svojega življenja. Volilni knez Georg Ludwig je bil leta 1714 kot Jurij I. okronan za kralja Velike Britanije in Irske in prav zanj je Händel spisal slovito 'Glasbo na vodi' (Water Music), ki naj bi prvič zazvenela leta 1717 na reki Temzi v Londonu. Kralj je bil tako navdušen, da je svojemu cenjenemu skladatelju nemudoma podvojil honorar.

Svojega 'Mesijo' je Händel po težki bolezni spisal v zelo kratkem času. Leta 1742 je 'Aleluja' prvič zadonela na praizvedbi 'Mesije' v irskem Dublinu. Honorar, ki ga je prejel za to delo, je skladatelj podaril zadolženim in bolnišnicam za uboge. Tudi kasneje v Londonu je ves dobiček od omenjenega oratorija daroval ubogim in brezpravnim.

Ko so v letošnjem februarju praznovali 80-letnico vatikanske države, je protestantu Händlu pripadla posebna čast: pri jubilejnem koncertu je zazvenel njegov 'Mesija' – prvič v Vatikanu, vendar v skrajšani različici; dveinpolurno delo so za izvedbo pred papežem Benediktom XVI. skrčili na eno uro. 'Alelujo' so seveda obdržali.