Danes mineva 30 let od izida prve okrožnice papeža Janeza Pavla II. (1978–2005) z naslovom Človekov odrešenik (lat. Redemptor hominis). Okrožnica je izšla dobre štiri mesece po izvolitvi kardinala Wojtyle za papeža (16. oktobra 1978), v slovenskem jezika pa dva meseca pozneje v tedaj na novo zasnovani zbirki z naslovom Cerkveni dokumenti. Gre za programsko pismo, v katerem se je poljski papež posvetil osrednjim težavam tistega časa, rešitev zanje pa je videl v globljem razumevanju človeške osebe, njenega poslanstva in njenega odrešenika Jezusa Kristusa.

Človek, ki želi do dna razumeti samega sebe, se mora s svojo skrbjo in negotovostjo, pa tudi s svojo šibkostjo in grešnostjo približati Kristusu. Ves mora vstopiti vanj ter se prilagoditi stvarnosti učlovečenja in odrešenja, da bi tako odkril samega sebe, je v svoji prvi apostolski spodbudi zapisal Janez Pavel II.

"Človekov odrešenik, Jezus Kristus, je središče vesolja in zgodovine. Edini usmerjevalec mojega duha, edini vodnik razuma, volje in srca mi je Kristus, naš Odrešenik. Nanj se hočem ozirati, ker je samo v njem, božjem Sinu, rešitev," je poudaril nekdanji papež, čigar prva enciklika je bila pravzaprav poziv vernikom, naj se ne bojijo odpreti vrat Kristusu. To je bil sicer poziv, ki ga je Janez Pavel II. izrekel že leta 1978 ob izvolitvi za 263. Petrovega naslednika.

Prva okrožnica papeža Janeza Pavla II. je bila iz več razlogov deležna velike pozornosti. Najprej zato, ker jo je po dolgih stoletjih pisal papež, ki ni imel italijanskih korenin, pa tudi zato, ker je bil zelo mlad. Karel Wojtyla, ki je bil za kardinala imenovan pri 47-ih letih, za škofa pa pri 38-ih, je bil namreč tedaj star 58 let. Tudi vprašanje, komu ali čemu bo v času pontifikata dal prednost, ni bilo zanemarljivo, saj je bilo njegovo delovanje posvečeno predvsem mladim, študentom, družinam in delavskemu razredu. Pomenljiva je bila tudi vloga Wojtyle pri pripravi najobsežnejšega dokumenta drugega vatikanskega koncila (1962–1965) s temeljno usmeritvijo: Cerkev v svetu in za svet.

Janez Pavel II. je napisal 14 okrožnic, v katerih se je ukvarjal predvsem z antropološkimi, socialnimi, moralnimi in ekumenskimi poglavji sodobnega krščanstva. Zadnjo encikliko, ki jo je izdal leta 2003, je posvetil Cerkvi in evharistiji. Poleg okrožnic je poljski papež napisal tudi knjige Prestopiti prag upanja (1994), Dar in skrivnost: Ob petdeseti obletnici mojega duhovniškega poklica (1996) in Rimski triptih - meditacije (2003).