Letošnjega romanja ni zaznamovalo neurje, kot lanskega, ko niti predavatelj ni mogel z doline na vrh, ga je pa megla, da se ni videlo nikamor.

Kot je že dolga tradicija srečanj, je bilo najprej na ploščadi za cerkvijo predavanje.

Giorgio Banchig je svoje predavanje naslovil Oglejski patriarhat kot model sožitja za današnji čas. FOTO: Ivo Žajdela

Predaval je ugledni beneški kulturni delavec Giorgio Banchig

Po uvodnem nastopu kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov je nastopil letošnji govornik Giorgio Banchig, zgodovinar, ugledni beneški kulturni delavec in dolgoletni urednik kulturnega verskega lista Dom.

Napisal je več pomembnih knjig o zgodovini Benečije in knjigo o beneškem čedermacu Antonu Kufolu.

Bil je predsednik združenja Evgen Blankin, član vodstva zadruge Most, predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje, od leta 2016 je predsednik Inštituta za slovensko kulturo, ki deluje v Špetru, leta 2017 so ga izvolili v vsedržavno skupščino italijanskih časnikarjev v Rimu kot predstavnika medijev jezikovnih manjšin.

Za svoje izjemno delo je prejel več nagrad, Peterlinovo in Černetovo, ter medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije.

Svete Višarje, srečanje treh Slovenij, govor Giorgio Banchig, 7. 8. 2022.doc

Silvester Gaberšček in predavatelj Giorgio Banchig. FOTO: Ivo Žajdela

Oglejski patriarhat kot model sožitja za današnji čas

Giorgio Banchig je svoje predavanje naslovil Oglejski patriarhat kot model sožitja za današnji čas.

Prikazal je skoraj dvatisočletno zgodovino Oglejskega patriarhata, ki je bil tesno povezan s slovensko zgodovino oziroma s slovenskimi ljudmi.

Dejal je, da so načela, praksa in odnos Oglejske cerkve do jezikovnih skupnosti na tem evropskem območju ustvarili neko posebno, originalno kulturo sožitja, neko naravno senzibilnost do določenih človeških vrednot, neko skupno vizijo sveta, ki so se izražali v načinu življenja, v kmetijskem in obrtniškem delu, v petju, v glasbi, v plesu.

Predavatelj Giorgio Banchig in Helena Jaklitsch. FOTO: Ivo Žajdela

Ljudje, ki so živeli v oglejskem duhu

Spomnil je, da Slovenci in sosednja ljudstva častimo iste oglejske svetnike, začenši od svetega Mohorja.

Številne naše cerkve so posvečene oglejskim mučencem in svetnikom, začenši od Matere Božje vnebovzete, zavetnice oglejske in čedajske bazilike, kot tudi cerkva v Kobaridu, Tolminu, Kanalu, Reziji in neštetih drugih cerkva na Slovenskem, Furlanskem in Koroškem.

Povedal je, da gre zahvala verskemu in kulturnemu humusu, da so se na tem območju rodili ljudje, ki so živeli v oglejskem duhu, ga širili in ga branili pred tujimi modeli ter pred vsiljevanjem tujih ideologij, jezikov in kultur.

Rodili so se Lambert Ehrlich, Ivan Trinko, Anton Kufolo in ostali beneški, primorski ter koroški čedermaci. Ob 80. obletnici nasilne smrti se je posebej spomnil duhovnika, teologa, etnologa in politika Lamberta Ehrlicha, dejal je, da je bil pravi sin oglejske cerkve.

Ivo Jevnikar, Gregor Batagelj (priseljen z družino iz Buenos Airesa, dopisnik Svobodne Slovenije) in Hadrijan Corsi (nekdanji dolgoletni župan Števerjana in predsednik nekdanje Briške gorske skupnosti). FOTO: Ivo Žajdela

Lambert Ehrlich in Ivan Trinko sta poudarjala pomen naroda in jezika

Dejal je, da je Lambert Ehrlich poznal Benečijo. »V osebnem dnevniku Bevkov kaplan Martin Čedermac – Anton Kufolo piše, da je Ehrlich med leti 1927 in 1929 vsaj trikrat obiskal Benečijo. In je verjetno poznal tudi našega mons. Ivana Trinka, profesorja filozofije, pesnika, zgodovinarja – buditelja narodne zavesti Beneških Slovencev.

Presenetil me je podobni pristop, ki sta ga imela glede dveh ključnih problemov, ki sta mučila Slovence na Koroškem in na Beneškem in sta se nanašala na načelno človekovo pravico do obstoja na lastni zemlji ter do ohranjanja in rabe slovenskega jezika.«

Dodal je, da je bil za Ehrlicha in Trinka Bog vir ter temelj človekovih in narodnih pravic. Bog je vir in temelj pravice do obstoja na lastni zemlji ter do rabe maternega jezika.

Mašo je z izseljenskimi duhovniki daroval maša pomožni ljubljanski škof dr. Franc Šuštar. FOTO: Ivo Žajdela

Oklepajte se svojega jezika s prav tako ljubeznijo kot svoje zemlje

Spomnil je na Franceta Bevka, ki je v zadnji pridigi kaplana Martina Čedermaca povzel dve pravici, ki sta ju izpostavila Ehrlich in Trinko: »Toda prosim vas, le eno vas prosim, rotim vas, oklepajte se svojega jezika s prav tako ljubeznijo kot svoje zemlje! Ne dajte si ga vzeti, ne pretrgajte vezi z Bogom! Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne. Pride dan, ko ga bo usoda zopet poveličala. Pride, zakaj Bog je pravičen, le v njega lahko zaupamo. Tisti, ki so bili ponižani, bodo povišani ...«

Svete Višarje, srečanje treh Slovenij, pridiga škof Franc Šuštar, 7. 8. 2022.doc

Škof dr. Franc Šuštar in romarji pri maši. FOTO: Ivo Žajdela

Nositelj krščanstva je narod

Predavanju je sledila maša, ki jo je z izseljenskimi duhovniki letos daroval ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar.

V nagovoru je spregovoril o poklicanosti: v življenje, v vero in za poslanstvo. Omenil je Abrahama, posebej pa domačina izpod Svetih Višarij dr. Lamberta Ehrlicha.

Dejal je, da je Ehrlich najprej poudarjal, da je narodnost na prvem mestu in je podlaga krščanski veri: »Nositelj krščanstva je narod! Ne kak sloj, ne kak posameznik kot posameznik, ne država, ne kaka druga družba, marveč narod.«

Višarska Marija. FOTO: Ivo Žajdela

Jezus nam je zgled ljubezni do naroda

Škof Šuštar je dodal, da je narodnost torej utemeljena globlje. »Krščanstvo s svojo zapovedjo ljubezni do Boga in bližnjega daje podlago, da se vključujemo v skupnost, se zavzemamo za druge ter delimo življenje med seboj.

Jezus nam je zgled take ljubezni do naroda, saj je tudi sam izpolnjeval svojo dolžnost do naroda. Ehrlich zatrjuje, da človek svojo narodno dolžnost sicer spoznava tudi brez krščanstva, a vsekakor jo bolje z njim. Krščanstvo nas kot občestvena vera spodbuja k ljubezni do naroda.«

Letošnjega romanja ni zaznamovalo neurje, kot lanskega, ko niti predavatelj ni mogel z doline na vrh, ga je pa megla, da se ni videlo nikamor. FOTO: Ivo Žajdela

Kulturni program po maši

Pri maši je pel mladinski zbor Utrip iz Besnice.

Po maši je bil na ploščadi za cerkvijo krajši kulturni program. Spet je nastopil kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov, ki je zaigral koroške pesmi. Ne naključno, saj so se prireditelji letos spomnili dr. Lamberta Ehrlicha, ki se je rodil v Žabnicah pod Svetimi Višarjami; letos mineva 80 let od njegovega umora, ko ga je maja 1942 v Ljubljani umorila komunistična Vos.

Erika Jazbar je govorila o dveh knjigah o Lambertu Ehrlichu. Prva je knjiga Janeza Juhanta, druga pa ponatis knjižice Svete Višarje, ki jo je napisal Marijin častilec Lambert Ehrlich, izšla je leta 1910 v Celovcu, izdala jo je predhodnica Krščanske kulturne zveze. Besedilo je (bilo) namenjeno romarjem. Ponatis sta omogočili Rafaelova družba in založba Družina. Matija Ogrin ga je oplemenitil z uvodno besedo, Helena Jaklitsch pa je dodala študijo na 30 straneh o veličini te osebnosti.

Mladinski zbor Utrip iz Besnice je zapel tri pesmi.

Banchigov govor in Šuštarjeva pridiga sta v priponkah.