Mariborski študentje se skozi leto ob sredah redno zbirajo pri svetih mašah v mariborski stolnici. Preden se odpravijo v svoje domače kraje na praznovanje božiča, se udeležijo še predbožične svete maše. Mašo je daroval nadškof Alojzij Cvikl ob somaševanju duhovnika in upravitelja Univerzitetne župnije Maribor Primoža Lorbka, škofovega tajnika Jureta Sojča in duhovnika Frančeka Bertolinija.

Prvi božič je bil poln presenečenj

»Božič je praznik, ki preseneča in prinaša nepričakovane življenjske spremembe«, je v svoji pridigi poudaril nadškof Cvikl. Spomnil je na prvi božič v zgodovini, ki je bil za Marijo in Jožefa poln preizkušenj – od nenapovedanega angelovega oznanila do dolge poti v Davidovo mesto Betlehem in rojstva v hlevu. Tudi tam sta doživela presenečenja, kajti ni bilo mogoče najti prenočišča. »Božič je čas, ko se moramo odpreti Božjim presenečenjem,« je dejal Cvikl in dodal, da so preprosti pastirji, ki so se brez obotavljanja odzvali na angelsko oznanilo, zgled zaupanja in odprtosti.

Če želimo doživeti božič, moramo odpreti svoja srca in biti pripravljeni na presenečenja. (Alojzij Cvikl)

»Ustavimo se v tišini pred jaslicami«

»Božič je oznanilo nove dobe, kjer se življenje ne načrtuje, temveč daruje. Božič je zmaga ponižnosti nad ošabnostjo, preprostosti nad obiljem, tišine nad hrupom in molitve nad izgubljenim časom,« je dejal in dodal, da je božič tudi povabilo k življenju za druge.

Nadškof Alojzij Cvikl med pridigo. FOTO: Domen Permozer 

»Božič pomeni živeti kot Marija. Kaj to pomeni? Zaupati in biti poslušen Bogu, tudi če takoj ne razumemo vsega,« je dejal Cvikl. Poudaril je tudi pomen tišine pred jaslicami: »Božič pomeni dati prednost Božjemu času pred hrupom potrošništva. Če se znamo ustaviti v tišini pred jaslicami, bo tudi za nas Božič presenečenje in duhovna obogatitev.«

Pomagajmo tistim, ki nas potrebujejo

Nadškof Cvikl je vernike pozval k premišljevanju o resničnem pomenu božiča, ki naj ne bo zgolj iskanje »svetlečih okraskov sveta, ko bomo nasičeni z darili, kosili in večerjami.« Spomnil je, da je Jezus prišel med nas, ker ga potrebujemo, in nas povabil, naj sledimo njegovemu zgledu. »Praznovati božič pomeni pomagati tistim, ki nas potrebujejo. Če bomo le nasičeni z darili in ne bomo pomagali vsaj enemu revežu, božiča ne bomo zares doživeli,« je opozoril. Vernike je spodbudil, naj povabijo Boga v svoje srce, saj bo to prineslo »lepše in polnejše življenje, prežeto z Božjo bližino.«

Blagoslov jaslic

Zatem so zbrani stopili v preddverje cerkve oziroma tako rekoč na glavni mariborski trg, kjer je nadškof Cvikl blagoslovil jaslice. Ob tem je poudaril globok simbolni pomen postavitve jaslic in pomen ljubezni, ki jo te ponazarjajo. »Pred nami so skrbno pripravljene jaslice v podobi Jezusa, Marije in Jožefa. Tam brez besed, govore o Božji ljubezni,« je dejal nadškof. Vernike je povabil, naj se ob jaslicah spomnijo na rojstvo Odrešenika in svojo ljubezen do Boga. 

Nastopil je komorni zbor Orfej iz Ljutomera

Po blagoslovu je v Alojzijevi cerkvi sledil božični koncert v izvedbi komornega zbora Orfej iz Ljutomera, ki deluje od leta 1989. Od leta 1994, ko je zbor k sodelovanju povabil priznani slovenski zborovodja, profesor Janez Bole, ki je bil umetniški vodja nekaj najvidnejših vokalnih zasedb v Sloveniji (Slovenski oktet, APZ Tone Tomšič, Slovenski madrigalisti), je zbor nastopal tudi pod imenoma Slovenski madrigalisti in Gallus Singers.

Koncert komornega zbora Orfej iz Ljutomera. FOTO: Domen Permozer 

Prva stalna umetniška vodja Orfeja je bila Romana Rek, ki je jeseni leta 2017 dirigentsko palico predala umetniškemu vodji Andražu Hauptmanu. Od oktobra 2023 zbor deluje pod umetniškim vodstvom dirigenta Vita Žerdina. Na koncertu so premierno predstavili nagrajene skladbe treh mladih slovenskih skladateljev, zmagovalcev natečaja Ventus Aquilo, ki ga je zbor v okviru društva izvedel lani.

Komorni zbor Orfej v letošnjem letu praznuje 35 let delovanja in v skladu z navedeno obletnico se je ob petju navezal na obletnice rojstva ali smrti različnih skladateljev in zapel skladbe v znak obeležitve njihovega delovanja in doprinosa h glasbeni literaturi. Na programu so bile raznolike skladbe iz slovenske, francoske in avstrijske zakladnice zborovske literature, nekatere pa so s svojim igranjem obogatili tudi glasbeniki, ki so jih za to priložnost povabili k sodelovanju – trio pozavn v sestavi Žan Žuman, Larisa Srša in Aleš Levačič, pianistka Hana Taškov in organist Jernej Mazej.