V uvodnem delu nagovora je predsednica države dejala, da je naloga »vseh nas, da negativna čustva in človeške stiske usmerimo v dolgotrajne spremembe: v lokalni skupnosti, v regiji in državi, kjer se moramo s skupnimi močmi zoperstaviti nasilju nasploh. Vredno je ponoviti v teh dneh večkrat izrečeno: nasilja ne gre povezovati z narodnostjo, etnično skupnostjo. Nasilje je nasilje. A to se vedno dogaja z nekim razlogom. In razlogi, okoliščine so tiste, ki se jim posvečamo in se jim moramo še bolj posvetiti, da v naših razpravah prevlada – razum«.

Smrt Aleša Šutarja je bila kaplja čez rob

Kot je povedala, razume strah in negotovost, celo obup prebivalcev jugovzhodne Slovenije, ki se vsakodnevno soočajo z vedenjskimi, »celo kriminalnimi odkloni posameznih Romov. Razumeti moramo, da je bila sobotna smrt kaplja krvi čez rob, in ne, niti država niti lokalna skupnost nista v zadostni meri, predvsem pa hitro in učinkovito, izvedli ukrepov, ki bi prebivalcem regije dali večji občutek varnosti. Tako je že več desetletij, mnogo predolgo«, je bil kritična in dodala: »Smrt gospoda Aleša Šutarja se ne bi smela zgoditi. Tako kot se ne bi smela zgoditi nobena druga nasilna smrt.«

Vsi smo odgovorni, vsi smo zavozili

Opozorila je, da je varnost ena najosnovnejših in najpomembnejših vrednot, na katerih temelji vsaka demokratična in pravna država. »Kot človekova pravica je, pomenljivo, skupaj s pravico do osebnega dostojanstva, zapisana tudi v 34. členu naše ustave. Ta pravica se v ustavi ni znašla po naključju. Varnost ni vse, vse ostalo pa je brez varnosti bolj malo.« Ob tem je dodala, da za nobeno nasilje v naši družbi ne sme biti tolerance. »Ne kaže si zatiskati oči. Smo pred volitvami in prepričevanje volivcev z iskanjem krivcev za tragedijo v Novem mestu je vabljivo, toda nevarno. Nevarno za vse nas, za celotno skupnost. Zato si želim in apeliram na vse nas, da ne razpravljamo o tem, kdo je bolj ali manj kriv oz. odgovoren. Vsi smo. Ker smo skupaj zavozili, smo danes skupaj odgovorni, da poiščemo rešitve.«

Brez izjem za kogar koli

Podčrtala je pomen sistemskih rešitev, pri čemer je izpostavila delovanje pravne države, kulturo dialoga, strpnost in spoštljivo komunikacijo. »Poiščimo ukrepe, ki bodo temeljili na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih zakonitosti in sorazmernosti, a se bodo hkrati tudi dosledno izvajali, brez izjem za kogarkoli. Brez izjem. Samo učinkovitost ukrepov bo namreč pokazala, da država deluje, da so pravila enaka za vse. Zaupanje ljudi si bomo lahko povrnili šele, ko se bodo ti v svojih skupnostih počutili varne, ko bodo vedeli in verjeli, da bodo kršitelji skladno z zakonodajo kaznovani, hitro in učinkovito, z vsemi varovalkami, ki jih mora imeti in spoštovati demokratična, predvsem pa pravna država.«

Govor v DZ so spremljali tudi nekateri državljani, ki so opozarjali na romsko problematiko. FOTO: Bor Slana/STA

Slovenja je bogata država, a tudi država revnih in socialno izključenih

Nadaljevala je, da v teh dneh v glavnem govorimo o hujših represivnih ukrepih, ki po njenih besedah naslavljajo samo vrh ledene gore. Slovenija je po njenih besedah bogata država. »A naša Slovenija je, žal, še vedno tudi država revnih in socialno izključenih, ki v 21. stoletju nimajo zagotovljenih niti osnovnih pogojev za razvoj. Dostop do vode, recimo, je osnovna človekova potreba, ki zagotavlja osnovno človekovo dostojanstvo. V Sloveniji pa imamo še vedno otroke in odrasle, ki nimajo dostopa do pitne vode in sanitarij. To ni ideološko vprašanje. To je civilizacijsko vprašanje. V državi, ki po vseh kriterijih spada med razvite demokracije, ne sme biti izgovorov za tako stanje.«

Od staršev je treba zahtevati, da otroke pošiljajo v šolo

V svojem nagovoru poslancem je osvetlila tudi pomen izobrazbe, ki ni – tako predsednica – samo pravica, ampak dolžnost in investicija v mladega človeka. »Romske starše je zato treba sistematično spodbujati, da pošiljajo svoje otroke v šole in jim s tem omogočijo boljšo prihodnost. Od njih moramo pravzaprav to zahtevati,« je povedala predsednica in spomnila na podatek, da v povprečju le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu Slovenije doseže osnovnošolsko izobrazbo.

Kaj je naloga države in lokalne skupnosti?

»Naloga države in tudi lokalnih skupnosti torej je, da z ustreznimi sistemskimi ukrepi krepimo interes Romov po zaposlitvi, hkrati pa krepimo tudi interes delodajalcev po zaposlitvi Romov. Pilotni projekt Romski vzor, v okviru katerega v Kočevju mentorirajo romske ženske za vključevanje na trg dela, je prav tako praksa, ki ji kaže slediti. Živeti od socialne podpore ne sme biti poslovni model, preprosto se ne sme splačati,« je dejala Pirc Musarjeva, ki je o tem govorila tudi na sestanku z župani iz Novega mesta, Črnomlja in Ribnice marca 2024. »Na tem sestanku so župani omenjenih občin predstavnikom ministrstev in državnih organov predstavili svoje predloge za spremembo zakonodaje, ki so jih, kot je znano, pripravili župani enajstih občin v jugovzhodni Sloveniji. Za spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so takrat celo zbrali preko 30.000 podpisov. A še enkrat, ni prepozno in tudi teh 30.000 podpisov naj ne ostane mrtva črka na papirju.«

Tudi policisti se morajo počutiti varne

Med drugim je spomnila na dejstvo, da je policija tista, ki ima najbolj pomembne naloge za zagotavljanje varnosti. »A tudi policisti se morajo pri svojem delu počutiti varne. Morajo biti prepričani, da za njihovim delom stoji država. Država mora torej okrepiti zaupanje v policijo. Predvsem mora podpreti zakonito, strokovno, odločno in učinkovito delo policije z uporabo že veljavnih policijskih pooblastil v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. /…/ Prav tako zakon že omogoča tudi vstop v tuje stanovanje in druge prostore brez odredbe sodišča, kot varnostno policijsko pooblastilo.« Ob bok temu je dejala, naj se ne sprejema zakonov le z mislijo na Rome. »Ti zakoni bodo veljali za vse. Ponavljam, za vse!«

Romi naj bodo aktivni in ne le pasivni udeleženci reševanja težav

Svoj govor je zaključila s tremi sporočili. »Prvič. Opustimo sovraštvo in sovražni govor, ker ne prinašata nič dobrega. Drugič. Čas je, da nehamo gasiti posledice in začnemo odpravljati vzroke. Nauk in poduk vsem nam je, da smo pri obravnavi romske problematike zatajili, a imamo vsa orodja, kako to opraviti. Tretjič. Za nastalo situacijo so neposredno najbolj odgovorni Romi. In to sem jim v soboto v Novem mestu večkrat povedala. Največ lahko znotraj svoje skupnosti naredijo sami. S tega mesta torej pozivam vse Rome, da prevzamejo svoj del odgovornosti, da tistim, ki ne spoštujejo zakonov, ki naši družbi in njihovi skupnosti, ki je del te naše skupne družbe, preprečijo kriminalna dejanja in nespoštovanje družbenih norm. Romi morajo biti aktivni in ne le pasivni udeleženci reševanja nakopičenih težav.«