S spodbudami iz katoliškega socialnega nauka v boju proti vse bolj razširjeni krizi v Evropski zvezi – to je temeljno sporočilo predsednika Evropskega sveta Hermana van Rompuya udeležencem kriznega zasedanja Evropskih krščanskih demokratov minuli konec tedna v Firencah. Iz katoliškega socialnega nauka se lahko v času krize poučimo predvsem o pomenu solidarnosti in subsidiarnosti. “Evropsko zvezo bodo morali rešiti jezuitski študentje”, je dejal van Rompuy, pri čemer je imel v mislih svoje delovne kolege, predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, italijanskega premierja Maria Montija, španskega premierja Mariana Rajoya in vodjo Evropske centralne banke Maria Draghija, ki so vsi absolventi jezuitskih kolegijev.

Na različnih prizoriščih v Firencah, med drugim tudi v frančiškanskem samostanu Santa Croce, so evropski politiki, poslanci in cerkveni predstavniki, pa tudi rabini in imami, v okviru konference Evropskih ljudskih strank razpravljali o možnih izhodih iz socialne krize. Ta je tesno povezana z gospodarsko in dolžniško krizo nekaterih držav članic Evropske zveze, vendar ima tudi globlje in dlje segajoče korenine, kot sta denimo izguba vrednostnega sistema in opuščanje verskega življenja.

Enotno mnenje vseh udeležencev zasedanja je bilo, da se Evropa ne bo mogla rešiti iz obstoječe krize, če se ne bo močneje osredotočila na svojo ‘dušo’, torej na svoje duhovno premoženje.

Evropska zveza je predolgo živela sanje o brezskrbnem življenju v stekleni hišici, je dejal glavni tajnik Komisije škofovskih konferenc držav članic Evropske zveze, Piotr Mazurkiewicz. Finančna, gospodarska in evro kriza so tako politike kot tudi evropske državljane ostro prebudile iz sanj in jih privedle v stvarnost številnih nerešenih vprašanj. Na najbolj dramatičen način se kriza trenutno kaže med mladimi, ki so dolga leta študirali, zdaj pa ne morejo dobiti zaposlitve. Ob tem prihaja tudi do vseh večjih trenj znotraj družin.

Ena izmed rešitev za premagovanje krize bi bila tudi izobraževalna politika, ki je trenutno žal urejena le na narodni ravni. V prihodnje bo nujno potrebno pripraviti skupna izhodišča s pristojnostmi Evropske zveze, izobraževanje pa mora vedno vsebovati posredovanje znanja in vrednot, menijo udeleženci zasedanja v Firencah.


Podobna dilema se pojavlja tudi pri pristojnostih Evropske zveze glede temeljnih gospodarskih vprašanj. Po eni strani gre za to, da trenutno obliko tržnega gospodarstva nadomestimo s socialnim tržnim gospodarstvom, ki bi bilo ekološko in socialno trajnostno, po drugi strani pa po mnenju krščansko demokratskih politikov Evropski zvezi primanjkuje potrebih političnih inštrumentov, ki bi bili za to spremembo potrebni. Tudi ob tem se politiki sklicujejo na katoliški socialni nauk.

Nekateri udeleženci zasedanja so kot dejavnik stabilizacije stanja najbolj prizadetih v krizi izpostavili pomen družine, pri čemer je bila izražena kritika zaradi pomanjkanja ukrepov v družinski politiki, ki bi ženskam olajšali odločitev za izbiro poklica matere in gospodinje. Po drugi strani pa je bila predstavljena stvarnejša slika trenutnega stanja v številnih državah članicah Evropske zveze, da je večina otrok rojenih v družinsko okolje, ki ni povsem v skladu s cerkveno predstavo o tradicionalni družini.

Predstavnik ekumenskega patriarhata, grški pravoslavni duhovnik Archimandrit Aimilianos Bogiannou, je na zasedanju izrazil svojo zaskrbljenost glede širjenja nacionalističnih, evrokritičnih in tujcem sovražnih strankarskih gibanj v Evropi. Obstaja velika nevarnost, meni Bogiannou, da bomo iskali grešne kozle za trenutno krizo in da jih bomo na koncu ‘našli’ v priseljencih oziroma etničnih in verskih manjšinah.

Vodja socialne in politične komisije pri ženevski Konferenci evropskih Cerkva, Rüdiger Noll, je izrazil zahtevo po rednem dialogu med Evropsko zvezo in Cerkvami. Cerkveni člen Lizbonske pogodbe (št. 17) bi morali ravno v trenutni krizi upoštevati v celoti. Kajti Evropska zveza danes bolj kot kadar koli prej potrebuje Cerkve kot zanesljive zaveznice ideje o evropski spravi, solidarnosti in zavračanju vse bolj razširjenih teženj o izolaciji posameznih držav.

Udeleženci zasedanja pa so opozorili tudi na nevarnost, da bi v dialogu s Cerkvami vrednote, ki temeljijo v veri, zlorabili v politične namene. Prav zato je pomembno, da dialog verskih skupnosti na ravni Evropske zveze poteka ne le s krščanskimi demokrati, pač pa tudi z liberalci in s socialnimi demokrati.