Zapri
Iskanje

Predsednik vlade o dosežkih predsedovanja Slovenije Svetu EU

Za vas piše:
M. M.
Objava: 17. 12. 2021 / 11:11
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 17.12.2021 / 11:16
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Predsednik vlade o dosežkih predsedovanja Slovenije Svetu EU

Predsednik vlade o dosežkih predsedovanja Slovenije Svetu EU
Slovenski predsednik vlade Janez Janša skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. FOTO: Kabinet predsednika vlade
Predsednik vlade Janez Janša se je po zasedanju Evropskega sveta v Bruslju ozrl na nekatere dosežke slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki so ga zaznamovali tudi nenačrtovani ali nepredvideni dogodki.

Premier Janša se je zahvalil predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu za uspešno sodelovanje ter pozdravil sodelovanje med vsem evropskimi institucijami. Zahvalil se je tudi vladama Portugalske in Nemčije, s katerima je bila Slovenija v triu v zadnjem letu in pol. »Določene stvari, ki smo jih uspešno zaključili v časi slovenskega predsedovanja, smo začeli v času nemškega ali portugalskega sodelovanja,« je povedal Janša.

Četrto predsedstvo v času covida-19

Janša je izpostavil, da je bilo slovensko predsedstvo četrto v Svetu EU v času covida-19, »kljub temu smo se trudili, da je bila večina srečanj izvedenih fizično, kar je pripomoglo k temu, da smo uspešno zaključili dosjeje, ki so prej nekaj časa čakali na to priložnost. Vesel sem, da lahko naštejemo 21 uspešno zaključenih trialogov z Evropskim parlamentom, med njimi so tudi težji orehi.« 

Nenačrtovani ali nepredvideni dogodki

Dodal je, da je bilo v času slovenskega predsedovanja precej dogodkov, ki so bili nenačrtovani ali nepredvideni, kot je na primer situacija na meji med Poljsko in Belorusijo, umik iz Afganistana in preteča migrantska kriza, rast cen energije in nekaterih drugih izdelkov, zadnje napetosti med Rusijo in Ukrajino.

Vesel sem, da lahko naštejemo 21 uspešno zaključenih trialogov z Evropskim parlamentom, med njimi so tudi težji orehi. (Janez Janša, predsednik vlade)

Odpornost in okrevanje EU

Ena od pomembnih prednostnih nalog predsedovanja sta bila tako imenovana odpornost in okrevanje, poudarjajo v premierjevem kabinetu. »Novembrski zaključki Sveta so postavili močne temelje za bodoče delo na krepitvi odpornosti EU. Tudi Evropska komisija je naredila izjemno delo. Decembra pa so bili sprejeti sklepi Sveta za načrt izrednih ukrepov za zagotovitev preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih,« je poudaril Janša in dodal, da je bil velik napredek narejen tudi pri oblikovanju evropske zdravstvene unije. Prav tako je izrazil zadovoljstvo, da je bilo v letu, ki mineva, potrjenih 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Veliko pozornosti stanju glede covida-19

Janša je izpostavil pomen, da je bilo dovolj časa posvečenega razpravi aktualni situaciji v zvezi s covidom-19. »Vsi se s tem srečujemo in gre za pomembna sporočila, vezana na pomembnost cepljenja, dodatnega odmerka, zaradi nove verzije omikron, ki se pospešeno širi. Pomemben je tudi naš skupen boj proti napačnim in neresničnim informacijam, ki še posebej v našem delu Evrope pomagajo spodbujati proticepilno razpoloženje, kar je v tem času eno od večjih zdravstveno varnostnih tveganj. Tu mislim, da smo dosegli visoko stopnjo soglasja in potrebe po koordinaciji ukrepov na evropski ravni.«

Štafetno palico predsedovanja Svetu EU januarja prevzema Francija.

O širitvi EU

»Moje osebno prepričanje je, da je širitev EU v skupnem varnostnem interesu celotne evropske celine in da nas zgodovina zadnjega desetletja in pol uči, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug in to ni širjenje prostora svobode in varnosti. Tega bi se morali zavedati tudi v prihodnje,« je izpostavil predsednik vlade in spomnil na neformalno srečanje, ki je oktobra potekalo med Evropskim svetom in državami Zahodnega Balkana letos, na katerem so okrepili upanje članstva v EU državam, ki so iz Zahodnega Balkana.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh