To je tretji vrh EU-Zahodni Balkan. Prvi je bil leta 2018 v Sofiji, drugi leta 2020 pa je potekal v Zagrebu v obliki videokonference. Na srečanju bosta med drugim v ospredju evropska perspektiva Zahodnega Balkana in širitveni proces Unije, čeprav po mnenju analitikov na tem področju ne gre pričakovati konkretnih korakov naprej.

Plenarna seja in razprave voditeljev

Sprva je predvidena plenarna seja, tej bo sledila seja voditeljev in voditeljic. Razprave bodo osredotočene na: ponovno potrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana, razvoj našega sodelovanja in socialno-ekonomsko okrevanje regije glede na sedanjo pandemijo covida-19, izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta, krepitev regionalnega sodelovanja in proučitev nadaljnjega sodelovanja pri političnih in varnostnih vprašanjih skupnega interesa.

Na plenarni seji se bodo voditeljem in voditeljicam pridružili predstavniki in predstavnice Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke ter Sveta za regionalno sodelovanje.

Voditelji in voditeljice EU naj bi ob koncu srečanja sprejeli izjavo, ki naj bi se ji pridružili zahodnobalkanski voditelji in voditeljice, je razvidno iz programa današnjega srečanja.

Ob 13.30 je predvidena novinarska konferenca, na kateri bodo sodelovali predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik vlade Janez Janša.

Balkanske države sodijo v EU

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred začetkom srečanja predstavnikom sedme sile dejala, da šest zahodnobalkanskih držav sodi v Evropsko unijo. Te so doslej po njenih besedah opravile veliko napora pri reformah. »Pred njimi je sicer še nekaj dela, denimo na področju vladavine prava in svobode medijev. A prepoznati moramo njihov trud in napredek, ki so ga pri tem naredile.« Ob tem je izpostavila še pomen gospodarskega in naložbenega načrta Unije za Zahodni Balkan.

Gospodarski in naložbeni načrt v višini 30 milijard evrov

Evropska unija je glavna politična, gospodarska in trgovinska partnerica Zahodnega Balkana. V naslednjih sedmih letih bo prek gospodarskega in naložbenega načrta regiji zagotovila doslej največjo finančno podporo v višini okoli 30 milijard evrov. EU bo v okviru 10 vodilnih pobud za naložbe zagotovila 9 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev. Cilji gospodarskega in naložbenega načrta so:

• spodbujanje dolgoročnega okrevanja gospodarstva,
• pospešitev zelenega in digitalnega prehoda,
• podpora regionalnemu sodelovanju in
• spodbujanje zbliževanja z EU