Predsednik republike Borut Pahor je danes v okviru prizadevanj za narodno pomiritev in spravo priredil sprejem za člane družine Hudnik in se jim opravičil, da je za družino trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili "tudi javno in uradno vrnjeni čast in dostojanstvo".

Mogočen apel k spoštovanju človekovega dostojanstva in svobode

Pahor je današnji sožalni sprejem doživel kot "žalostno pridušen, a mogočen apel k spoštovanju človekovega dostojanstva in svobode, klic k spravi in trajnemu miru", je dejal v govoru na sprejemu, na katerega je poleg članov družine Hudnik povabil tudi Petra Hribarja, ki je družini pomagal v prizadevanjih za rehabilitacijo in spoštljiv pokop pokojnih sorodnikov po več kot 70 letih, so sporočili iz Pahorjevega urada.

"Prevzemajo nas močni občutki žalosti zavoljo nasilne smrti, a hkrati neskončno upanje za življenje v miru," je dejal Pahor. Tragedija družine Hudnik je po njegovih besedah hkrati tragedija slovenskega naroda. "Sredi strašne svetovne morije je tujec položil roko nad naš narod in še brat nad brata Slovenca. Vse to je med vojno in po njej zaznamovalo vašo družinsko usodo, usodo našega naroda in vseh nas," je dodal.

Spomnil tudi na družino Hribar

Podobno kot družina Hribar je morala tudi družina Hudnik po njegovih besedah po medvojnem umoru in krivi povojni obsodbi za dolgo vzeti nase intimno žalost in jezo. "Predolgo je trajalo, da sta obe družinski usodi postali del naše kolektivne zavesti," je dejal in se opravičil, da je za družino Hudnik trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili tudi javno in uradno vrnjeni čast in dostojanstvo.

Opravičilo zdravi rane

Alojz Hudnik se mu je zahvalil za sočutje in opravičilo, ki "zdravi rane". S sestro sta po njegovih besedah kot otroka zaman iskala sočutje. Žarek upanja pa je posijal, ko je našel grob očeta in domačih, je povedal. Pokojnim so tako uresničili pravico do spoštljivega zadnjega počitka. A v jamah in gozdovih še številne čaka, da se kdo spomni nanje, je opozoril.

Tragedija družine Hudnik

Deset članov družine je bilo umorjenih novembra 1942, eden pa tik pred koncem vojne. Preživela sta le najmlajša člana, Alojz in sestra Marija Veronika.

Arheološka ekipa pod vodstvom Draška Josipoviča je leta 2015 na severozahodni strani hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih odkrila posmrtne ostanke umorjenih. Po več kot 70 letih sta se Alojz in Marija Veronika odločila najdene posmrtne ostanke sorodnikov prekopati in jih prenesti na domače pokopališče.

Njun oče Alojzij Hudnik je bil po vojni leta 1946 razglašen za narodnega izdajalca in obsojen na smrt z likvidacijo, njegovo premoženje pa je bilo zaseženo. S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani iz januarja letos pa je bil v celoti rehabilitiran.

Preberite tudi: