Prav danes je postalo jasno, da bodo uradni predsedniški kandidati na letošnjih predsedniških volitvah glasbenik Gregor Bezenšek, skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda ter evropski poslanec Milan Brglez, poslanec NSi Janez Cigler Kralj, poslanec Levice Miha Kordiš, poslanec SDS Anže Logar, pravnica Nataša Pirc Musar, kočevski župan Vladimir Prebilič in ginekologinja Sabina Senčar.

Tema tokratnega soočenja sicer ni bila preveč eksplozivna. Kandidati so govorili predvsem o težavah, ki jih imamo kot starajoča družba, s ključnim vodilom na vprašanju dolgotrajne oskrbe. Seveda pa se niso mogli izogniti niti svoji viziji, kako si predstavljajo funkcijo predsednika republike. Vsekakor povezovalna, pravijo kandidati, ki pa si nikakor niso enotni o dediščini zadnjega predsednika.

Kako cenimo starejše?

Prvo vprašanje za goste se je zaradi tematike seveda ponudilo kar samo. Kako naša družba ceni starejše?

Predsedniški kandidat Bezenšek se je pri tem ozrl na zavedanje o modrosti starejših, Brglez je izpostavil, da se skrb za starejše ne sme reducirati samo na oskrbo. Cigler Kralj pa predhodnikovima izjavama dodal, da smo vsi bili enkrat mladi, vmes pa svoje življenje napolnili s čim več znanja in izkušnjami. Kordišu pa je najbolj všeč sama ideja festivala o starosti, ki izključuje prepričanje, da smo v medgeneracijskem konfliktu, s čimer se strinja tudi Senčarjeva.

Logar meni, da slogan festivala "Vsi smo eno" kaže prav v smer, v katero želimo iti. S tem se strinja tudi kandidatka Pirc Musar, medtem ko Prebilič izpostavlja, da je starost še vedno pogosto zelo marginalizirana, starostniki pa so prepogosto pripravljeni pretrpeti preveč.

Kako bi kandidati rešili probleme starostnikov

Dejstvo je, da je starejših ljudi v slovenski družbi vse več, eden izmed danes nastopajočih kandidatov pa bo ob koncu leta postal slovenski predsednik, ki lahko z nekaterimi odločitvami močno vpliva na življenja starejših.

Slovenska politika se pri reševanju konkretnih vprašanj starejših do sedaj ni pretirano izkazala, je v iztočnici za razpravo povedala moderatorka Biserka Marolt Meden. Kar dvajset let smo pripravljali zakon o dolgotrajni oskrbi, ki pa se je po njenih besedah izkazal kot "neizvedljiv". Kaj bi torej lahko storili predsedniški kandidati, da bi rešitve laže zaživele v praksi?

Predsedniški kandidat Bezenšek se je tako zavzel, da bi 20 letno nesposobnost pripraviti ustrezen zakon o dolgotrajni oskrbi lahko pomagali odpraviti tako, da bi začeli z manjšimi pilotnimi projekti in jih nato prenašali v prakso. Brglez je pri tem izpostavil potrebo po večji vključenosti nevladnih organizacij v pomoč starejšim in svojcem ter poudaril, da si delavci v dolgotrajni oskrbi zaslužijo dostojno plačilo.

Janez Cigler Kralj pa je poudaril, da se zaveda, da sprejeti zakon ni idealen, da pa ga je vsekakor mogoče popraviti, da bi bilo lahko čim več ljudi čim več časa doma. Danes se namreč osredotočamo predvsem na možnost oskrbe v institucijah, medtem ko bi starostniki glede načina oskrbe morali imeti izbiro.

Mihi Kordišu pa se zdi še zlasti pomembno, da izenačimo cene državnih in zasebnih domov, saj so slednji lahko tudi za tretjino dražji. Obenem pa bi morali domovi prenehati s prakso dodatnega zaračunavanja storitev.

Logar je ob tem vprašanju poudaril stališče, da bi lahko sprejetje vladne novele, ki odlaga uveljavitev zakona, ureditev področja zamaknilo za več let. Pirc Musarjevo pa je zmotila predvsem neaktivnost pristojnih glede vprašanj pomanjkanja delavcev. 

Zelo zanimiv je bil odgovor kočevskega župana Prebiliča, ki bi si želel večji angažma lokalne skupnosti. Ta bi to področje tako lahko urejala z morebitno višjo povprečnino, če bi jim jo država seveda namenila. A jasno je, da čez noč seveda ne bo šlo nič, je nazadnje dodala Senčarjeva.

Tipanje terena

Po ogledu soočenja lahko rečemo, da je danes šlo šele za tipanje terena. Kandidata SDS in NSi Logar in Cigler Kralj sta soočenje izpeljala suvereno. Videlo se je, da je Nataša Pirc Musar že nekaj časa v polnem predvolilnem pogonu, medtem je favorit vladne koalicije Brglez deloval še povsem zaspano. Z lucidnimi pripombami je izstopal tudi kočevski župan Prebilič, ki je predstavil veliko političnih idej, ki so se doslej odlično delovale na lokalni ravni.

Medtem pa lahko preostale kandidate združimo predvsem pod opazko, da promovirajo predvsem svoja gibanja.

Pravega iskrenja med kandidati pa še ni bilo. Kot najbolj eksplozivna izjava se je tako izkazala opazka Cigler Kralja, da je (bil) Borut Pahor dober predsednik, ki je povezoval vse Slovence, s čimer pa se recimo Pirc Musarjeva odločno ne strinja in se od njegovega dela distancira.