Čar preteklosti

Scenarist dr. Andrej Doblehar je o tem, kako je začela kliti misel o dokumentarnem filmu, povedal: »O znamenitem in starodavnem samostanu Stična sem kot otrok bral v knjigah in mi je buril domišljijo, prvič pa sem ga obiskal s sestro na jesenskem srečanju mladih. Bolj kot druženje so me zanimali cerkev, križni hodnik in muzej, kar smo pozneje raziskovali tudi na študiju umetnostne zgodovine. Vse do danes je cistercijanska opatija zame ohranila to izjemno mikavnost, zato sem bil posebej vesel, ko se je na Televiziji Slovenija ponudila priložnost za novo oddajo Samostan Stična – zakladnica stoletij.« V arhivu Televizije Slovenija hranijo nekaj starejših oddaj o stiškem samostanu in prav ob njih se je, tako Doblehar, porodila zamisel za nov film, v katerem so priložnost, da predstavijo samostan, njegov vsestranski pomen in zgodovino, dobili mlajši rod umetnostnih zgodovinarjev in novi stiški opat p. Maksimilijan File.

Scenarist Andrej Doblehar. FOTO: Marko Okorn

Pomembno gospodarsko, kulturno in duhovno središče

Stična je bila v poznem srednjem veku pomembno središče, gospodarsko precej močnejša od Ljubljane. Opatijo so začeli graditi leta 1132, komaj 34 let po nastanku cistercijanskega reda, ustanovno listino pa je oglejski patriarh Peregrin izdal leta 1136, ko je novoustanovljeno stiško opatijo najverjetneje obiskal tudi redovni ustanovitelj sv. Bernard iz Clairvauxa, kakor izvemo iz filmskega zapisa. Skoraj 900 let po ustanovitvi samostana stiški »beli menihi« še vedno sledijo karizmi »ora et labora« in živijo od dela svojih rok. Med drugim na približno 30 hektarih pridelujejo hrano zase in za obiskovalce samostana.

Zbrane je nagovorila tudi direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih. FOTO: Marko Okorn

Dragocena dediščina, ki ga je pomembno ohranjati

Petindvajsetminutni dokumentarec, ki je nastal v Uredništvu izobraževalnih oddaj Televizije Slovenija, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so si zadali nalogo krajše, a vendarle celostne predstavitve zgodovine opatije in cistercijanskega reda, s poudarkom na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Tovrstna medijska popularizacija ima tudi preventivno vlogo, saj opozarja na pomen ohranjanja dediščine, je poudaril Doblehar. Komaj 30 kilometrov oddaljena od prestolnice namreč stiška opatija predstavlja in ostaja svoj svet. 

FOTO: Marko Okorn

V imenu ustvarjalcev se je Doblehar zahvalil vsem sodelujočim, prav posebej tudi stiškim menihom z opatom p. Maksimilijanom Filejem ter p. Branku Petauerju, ki je za film prispeval zračne posnetke opatije in v stiški baziliki, eni največjih cerkva ljubljanske nadškofije, dron uporabil tudi za izbrane interierne posnetke.

Dokumentarna oddaja o Samostanu Stična bo obogatila praznični spored na prvem programu Televizije Slovenija, kjer bo premierno predvajana na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, ob 17.50. V soboto, 26. aprila, bo ob 21.45 sledila ponovitev na drugem programu Televizije Slovenija.