Letošnji je že XXVIII. po vrsti ter 16-sti od leta 1996, ko je vnovič začel izhajati v samostojni Sloveniji; prej je od leta 1955 do 1969, ko je prišlo do prekinitve izhajanja. 

Predstavitve zadnjega Kamniškega zbornika so se udeležili zaslužni zanj in številni pisci. FOTO: Jožef Pavlič 

Zasluge za vnovično »obuditev« imata nekdanji kamniški župan Tone Smolnikar in Marjeta Humar, ki ga zelo požrtvovalno ureja od leta 1996.

Glavna urednica dr. Marjeta Humar je v zahvalo za zahtevno in vestno delo dobila lep šopek. FOTO: Jožef Pavlič 

V predstavitev za kamniško občino in širše zelo pomembne knjige so uvedli pevsko-instrumentalna skupina Citrin band (Lana, Tjaša in Klara), direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar in sedanji kamniški župan Matej Slapar, ki ima čut za takšne stvari. Je pa tudi prav tako, saj so strani vse do 90-te posvečene številnim velikim in manjšim delom v občini v zadnjih dveh letih. Posebej zahtevni sta bili gradnja nove OŠ Frana Albrehta in obnove po katastrofalnih poplavah pred leti.

Na začetku predstavitve knjige so zapele in zaigrale članice glasbene skupine Citrin band. FOTO: Jožef Pavlič 

Od osebnosti so snovalci zbornika in pisci glavno pozornost namenili Francetu Tomšiču (1937-2010), enemu izmed očetov slovenske nacionalne države.

Zelo dragocen je tudi prispevek Mladostni epistolarij Franceta Steleta Vesne Krmelj, tržaških in ljubljanskih najdenčkih v Tuhinjski dolini (Marija Mošnik), Sto let skavtstva in gozdovništva v Kamniku (Danijel Bezek), vrnitvi poročnega prstana po osemdesetih letih iz Dachaua (Marija Mošnik), homškem župniku Antonu Mrkunu (1876-1961) ob 150. obletnici rojstva (Borut Jenko), dr. Vladimirju Klemenčiču (Matjaž Klemenčič), Mladostna leta Staneta Gabrovca (Janja Železnik), skladatelju muzikologu Vilku Ukmarju (1905-1991; Franc Križnar), pesniku in literarnemu zgodovinarju Francetu Piberniku (Jana Ozimek), fotografu Petru Nagliču (Matjaž Šporar), Uglasbeni Maistrovi poeziji (Franc Križnar), slikarju Bogdanu Potniku (1927-2025; Tone Ftičar), pesnici Nini Karli Osredkar (1935-2025; Marko Košir) in drugih pomembnih Kamničanih oz. s tem mestom povezanih ljudi.

Nekdanji kamniški župan Tone Smolnikar in dr. Marjeta Humar imata tudi zasluge za po osamosvojitvi Slovenije "obujeni" zbornik. FOTO: Jožef Pavlič 

Bralce bo tudi pritegnil prispevek o Eduardu Breierju in njegovi Malograjki Andreja Kotnika, vodnih poteh v Kamniško-Savinjskih Alpah (Rajko Slapnik, Vido Kregar), fosilnih ribah (osličih) iz oligocenskih plasti Kamniške Bistrice, Meščanski korporaciji Kamnik (Ivana Novak), načrtih za naselitev Nemcev v kamniškem okrožju (Damjan Hančič).

Maja Avguštin je napisala prispevek o poslikanem lesenem stropu cerkve sv. Petra na Svetem Primožu, najstarejšem v Sloveniji, ter obnovi obzidnih stolpičev dvorca Zaprice, Ludvik Travnik o spomeniku padlim v prvi svetovni vojni na Kamniških Žalah, Katarina Mihelič pa o kulturnih dogodkih in obnovah v nekdanjem mekinjskem samostanu.

Predstavitev Kamniškega zbornika je vedno pomemben kulturni dogodek za mesto in občino Kamnik. FOTO: Jožef Pavlič 

Ljubitelji športa bodo z zanimanjem prebrali prispevek Tatjane Drovenik Čalič o prvem spustu s kajakom po Kamniški Bistrici ter Marka Kumerja o cestnih dirkah v letih od 1961 do 1970 v Kamniku.

V zborniku je še veliko drugega, vrednega branja, tudi zadnja pesniška in pisateljska snovanja mlajših kamniških literatov in srednjih let, raziskovalcev in pomembnih Slovencev doma in na tujem.

Velike vrednosti je skrbno zbrana Bibliografija Kamniškega zbornika 1996 do 2024.

Dragoceno knjigo lahko dobite na kamniški občini in v knjigarnah.

Za njeno likovno podobo se je zelo potrudil oblikovalec in slikar Dušan Sterle.

Kamnik, starodavno mesto ob Kamniški Bistrici, zavzeto kulturno živi in diha. FOTO: Jožef Pavlič 

Vredno se je potruditi, jo vzeti v roke in prebirati o dogajanjih ter pomembnih ljudeh v mestu med Malim in Starim gradom, ki so se trajno zapisali v njegov spomin, ga soustvarjajo in oblikujejo danes.