Papež Benedikt XVI. je včeraj dopoldne v avdienco sprejel delegacijo Pravoslavnega ekumenskega patriarhata v Carigradu, poročajo pri vatikanskem radiu. Delegacija se je sinoči udeležila tudi večernic pred praznikom svetih Petra in Pavla v baziliki svetega Pavla zunaj obzidja, danes pa se bodo odposlanci ekumenskega patriarha Bartolomeja I. udeležili svete maše, ki jo bo papež daroval v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Benedikt XVI. je v nagovoru izpostavil predvsem pomen ekumenskega dialoga in sodelovanja, pri čemer je spomnil na bližajočo se škofovsko sinodo za Bližnji vzhod, ki bo oktobra potekala v Rimu. Po papeževem prepričanju bo tema o ekumenskem sodelovanju med kristjani na tem območju, o čemer govori tudi delovni dokument za sinodo, pritegnila veliko pozornosti. Težave, ki jih kristjani na Bližnjem vzhodu preživljajo, so v veliki meri skupne vsem kristjanom, ki živijo kot manjšina in hrepenijo po resnični verski svobodi in miru, je dejal papež in pri tem izpostavil potrebo po dialogu z islamskimi in judovskimi skupnosti. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da se bo škofovske sinode za Bližnji vzhod udeležila tudi posebna delegacija ekumenskega patriarhata.

Sicer pa je sveti oče dejal, da odnose med katoliško in pravoslavno Cerkvijo zaznamujejo medsebojno zaupanje, spoštovanje in bratstvo, kar potrjujejo tudi številna skupna srečanja. Papež je izrazil upanje, da se bo katoliško-pravoslavni dialog še naprej nadaljeval in se razvijal. Spomnil je na pomembno vlogo Mešane mednarodne komisije za teološki dialog, ki je oktobra lansko leto na Paphosu razpravljala o papeževi vlogi v občestvu Cerkve v prvem tisočletju. Papež je pozval k molitvi za vse člane komisije, da bi razsvetljeni s Svetim Duhom nadaljevali to pot na prihodnjem plenarnem zasedanju na Dunaju in namenili potrebni čas za temeljito preučitev te občutljive in pomembne teme. Sveti oče je kot opogumljajoče znamenje označil dejstvo, da se tudi ekumenskemu patriarhu Bartolomeju I. in Svetemu sinodu v Carigradu ekumenski dialog zdi izredno pomemben.

Praznik zavetnikov Rima, svetih Petra in Pavla, je v drugi polovici prejšnjega stoletja pridobil veliko ekumensko dimenzijo, ki se kaže v vsakoletni udeležbi delegacije ekumenskega patriarhata na praznovanju v Rimu in po drugi strani v udeležbi rimske delegacije v Carigradu, na praznik svetega Andreja, Petrovega brata. Vzajemna izmenjava delegacij med Rimom in Carigradom, v Rimu na praznik svetih Petra in Pavla in v Carigradu na praznik svetega Andreja, je postala znamenje miru ter pomeni vir novega pričevanja o cerkvenem bratstvu, obenem pa tudi priložnost, da se opozori na ekumenske potrebe in razvoj. Ta sedaj že ustaljena praksa je edinstvena v krščanskem svetu. Začela se je 29. junija 1967, ob praznovanju 1900. obletnice mučeništva svetih Petra in Pavla, ko je Cerkev v Rimu razglasila leto vere. Takrat je Sveti sedež prvič povabil ekumenski patriarhat, naj se udeleži rimskega praznovanja, in takratni patriarh Athenagoras je povabilo sprejel.

V mesecih, ki so sledili, je prišlo do dveh zgodovinskih srečanj med papežem Pavlom VI. in patriarhom Athenagorasom. In tako se je začela nova tradicija vsakoletnih vzajemnih obiskov, meseca junija v Rimu in meseca novembra v Fanaru v Carigradu, s čimer je naraščala tudi pripravljenost za druge skupne pobude. Papež Janez Pavel II. je svoje prvo ekumensko potovanje opravil ravno na praznik svetega Andreja, leta 1979. Bartolomej I. je kot patriarh prvič prišel v Rim za praznik svetih Petra in Pavla leta 1995. Vsakoletna navzočnost pravoslavne delegacije na prazniku v Rimu in katoliške delegacije v Fanaru kaže na pripravljenost za sodelovanje med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Govori in geste na teh srečanjih izražajo pripravljenost za preseganje ovir, ki onemogočajo popolno edinost med Cerkvama, tudi kar se tiče apostolskega nasledstva in obhajanja evharistije.