Razstava avtorice Helene Janežič, ki v NUK skrbi za Zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu, s pomočjo gradiva NUK razgrne pregled slovenske osamosvojitvene misli in predstavi spomin osamosvojitvenih teženj in aktivnosti, ki so del bogate pisne kulturne dediščine in spomina našega naroda.

Sprva na spletu, nato v DZ, zdaj v NUK

Zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov je bila razstava, ki jo je oblikoval Maj Blatnik, sprva zasnovana in tudi izpeljana v spletni obliki, ob 30. obletnici slovenske osamosvojitve pa so jo prvič predstavili v živo v prostorih državnega zbora. Zdaj je na ogled tudi v avli pred Veliko čitalnico NUK.

Razstava je v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani na ogled od 5. julija do konca avgusta letos.

Sprehod skozi skoraj 150 let zgodovine

Razstava se sprehodi skozi skoraj 150 let naše zgodovine – od prve jasno izražene ideje o združitvi Slovencev v pomladi narodov leta 1848 prek prvič jasno zapisane misli o samostojni Sloveniji leta 1941 in razvoja osamosvojitvene misli med slovenskimi izseljenci vse do 80. let prejšnjega stoletja, ko je misel na samostojnost krila dobila tudi v matični domovini.

Razstava je na ogled do konca avgusta. FOTO: NUK

Katere osebe so na razstavi najbolj izpostavljene? »Poleg Lamberta Ehrlicha, Cirila Žebota in Franceta Dolinarja so v 'izseljenskem' delu predstavljeni še Ruda Jurčec (Argentina), Mirko Javornik (ZDA) in Franc Jeza (Italija), v 'slovenskem' delu pa Jože Pučnik in France Bučar,« je v pogovoru za Družino januarja letos pojasnila avtorica Helena Janežič.

Razstava pregleda slovenske osamosvojitvene misli je v avli pred Veliko čitalnico NUK na ogled od ponedeljka, 5. julija pa vse do konca letošnjega avgusta.