Pregled umetnosti na Goriškem
Pregled umetnosti na Goriškem
Založba ZRC je izdala dve knjigi: bogato ilustriran pregled umetnosti na Goriškem od srednjega veka do današnjih dni ter o pionirkah v slovenski arhitekturi in oblikovanju.
Nova Gorica, pogled s Sabotina. Foto: Ivo Žajdela
Umetnost na stičišču kultur: Mestna občina Nova Gorica
Založba ZRC in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta sta izdala zbornik Umetnost na stičišču kultur. Mestna občina Nova Gorica; ki ga je uredila Helena Seražin.
Knjiga je prvi bogato ilustriran pregled umetnosti na Goriškem od srednjega veka do današnjih dni in vsebuje najnovejša spoznanja o najlepših ter najpomembnejših umetnostnih spomenikih na območju Mestne občine Nova Gorica.
Velik del knjige je posvečen arhitekturi in umetnosti po drugi svetovni vojni povsem na novo zgrajenega obmejnega mesta Nova Gorica, ki je leta 2018 praznovalo sedemdesetletnico obstoja.
Daljše uvodno besedilo o zgodovini Goriške in nastanku Nove Gorice je napisal dolgoletni sodelavec novogoriške Raziskovalne postaje ZRC SAZU dr. Branko Marušič, dr. Helena Seražin pa uvodno besedilo o umetnosti na Goriškem.
Druga besedila za knjigo so prispevali skoraj vsi sodelavci Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU v sodelovanju s kustosi Goriškega muzeja Kromberk – Nova Gorica in sodelavcem z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Avtorji in prispevki
Franci Lazarini, Historistične vile na obrobju Gorice
Andreja Rakovec, Jožef Tominc (1790–1866)
Klavdija Figelj, Judovsko pokopališče v Rožni Dolini
Barbara Vodopivec, Železnica
Barbara Vodopivec, Pokopališča in spomeniki prve svetovne vojne
Franci Lazarini, Arhitekturna obnova sakralnih spomenikov
Vesna Krmelj in Andreja Rakovec, Umetnost na Goriškem pred veliko vojno in po njej
Klavdija Figelj, Nastanek Nove Gorice
Branko Marušič, O nastajanju Nove Gorice
Helena Seražin, Umetnost na stičišču kultur
Gorazd Bence, Srednjeveška umetnost
Mija Oter Gorenčič, Poznogotske stavbarske delavnice na Goriškem
Helena Seražin, Gradovi, dvorci in tabori
Andreja Rakovec in Tina Košak, Romarska cerkev Matere božje na Sveti Gori
Helena Seražin in Tina Košak, Romarska cerkev Marije Tolažnice žalostnih na Kostanjevici
Helena Seražin, Goriške kamnoseške delavnice
Katarina Mohar, Stavba Mestne občine Nova Gorica
Klavdija Figelj, Cerkev Kristusa Odrešenika
Klavdija Figelj, Stanovanjska gradnja
Klavdija Figelj, Industrijska arhitekturna dediščina
Katarina Mohar, Javni spomeniki po drugi svetovni vojni
Klavdija Figelj, Slikarstvo po drugi svetovni vojni
Katarina Brešan, Goriški muzej v Kromberku
Pionirke v slovenski arhitekturi in oblikovanju
Založba ZRC je izdala knjigo V ospredje. Pionirke v slovenski arhitekturi in oblikovanju. Pripravila sta jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU in Center arhitekture Slovenije v sodelovanju številnih avtorjev iz različnih ustanov.
Temelji na gradivu, zbranem za niz štirih razstav, ki so bile v letih 2016–2019 najprej predstavljene v Galeriji Dessa, z namenom osvetliti življenje in delo spregledanega dela slovenskega arhitekturnega ustvarjanja.
V knjigi je predstavljenih štiridesetih ustvarjalk, od prvih predvojnih diplomantk do povojnih generacij, ki so s svojimi deli in dosežki na različnih področjih arhitekture, gradbeništva in oblikovanja orale ledino za mlajše rodove stanovskih kolegic.
Posvečena je torej pionirkam, ki so aktivno sodelovale pri snovanju, oblikovanju in označevanju prostora svojega časa. Bile so neme spremljevalke v senci poklicno bolj uveljavljenih in znanih profesorjev, sodelavcev, očetov ali soprogov, tako da je še danes težko določiti njihov dejanski delež v snovanju in realizaciji prenekatere slovenske arhitekturne mojstrovine, od Plečnikovih tržnic do Ravnikarjevega Trga republike.
