Zapri
Iskanje

Špela Potočnik: »Fazaniranje« je kot maturantski ples

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 01. 09. 2022 / 06:00
Oznake: Mladi, Šolstvo, Šola
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 31.08.2022 / 20:03
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Špela Potočnik: »Fazaniranje« je kot maturantski ples

Špela Potočnik: »Fazaniranje« je kot maturantski ples
Špela Potočnik, svetovalna delavka na Gimnaziji Želimlje. FOTO: Siniša Kanižaj
Na 141 slovenskih srednjih šolah se bo v šolskem letu 2022/2023 izobraževalo približno 79 tisoč dijakinj in dijakov, med njimi jih bo srednješolski prag prvič prestopilo 21 tisoč. Prehod iz osnovne v srednjo šolo je za mladostnike pomembna prelomnica, ki se je večina veseli, a hkrati ustvarja nekaj nelagodja in strahu. O tem smo se pogovarjali s Špelo Potočnik, svetovalno delavko na Gimnaziji Želimlje in v Domu Janeza Boska.

Kako mladostniki doživljajo prehod iz osnovne v srednjo šolo? 

Nekateri se hitro prilagodijo, sploh če šolo že poznajo. Danes se mladi o šoli informirajo. Pri nas je kar nekaj dijakov, ki so bili tu na duhovnih vajah ali pa so šolo obiskovali njihovi bratje in sestre. Takih je letos ena tretjina. Nekateri imajo več težav, sploh če so osebnostno bolj zadržani, introvertirani, jim je težje stopiti v odnose, drugi imajo več težav pri prilagajanju na nov ritem, zgodnje vstajanje, spremljanje pouka. Če se dijak hkrati vključuje v dijaški dom, so lahko prisotne stiske in skrbi zaradi odhoda od doma. Pojavi se domotožje, a v večini izzveni in se do oktobra dodobra udomačijo. Dejstvo je, da so mladi prožni in se hitro prilagodijo na spremembe. Na šoli in v dijaškem domu poskrbimo, da jim s programom ekskurzij, potovanj, tednom komunikacije, spoznavnimi popoldnevi in pikniki omogočimo lažji prehod v novo okolje.

Kaj če dijak ob spremembi doživlja veliko stisko?

Treba je vedeti, da si dijaki želijo priti v Želimlje in to čutijo kot privilegij. Seveda se lahko pojavi stiska, kar je normalno, vendar skoraj nikoli ni tako velika, da je ne bi zmogli premostiti. V primeru hujših stisk, ki presegajo naše zmožnosti, pa dijake preusmerimo strokovnjaki izven šole. Če imamo dijake, pri katerih se že vnaprej ve, da bodo imeli težave, npr. zaradi različnih posebnosti  ali ker prihajajo iz tujine, to naslovimo že junija pri vpisu. Pred vstopom v šolo se srečamo, se pogovarjamo, pokažemo učilnico, ustvarimo mehak prehod. Nasploh poskrbimo, da se dijaki lepo vključijo. Pridejo seveda stiske, ki se običajno ne pojavijo takoj, temveč potem, ko se začnejo nabirati učne obveznosti, ko se zaplete v odnosih, včasih v družini ... 

Katere spremembe petnajstletniki doživljajo ob vstopu v srednjo šolo?

Spremembe se zgodijo na več nivojih. Od naslavljanja profesorjev do dnevnega ritma, bolj natrpanega urnika z več predmeti. Spremeni se način podajanja snovi, učni proces je kompleksnejši. Mogoče ni več dovolj, da si zapomniš vse, kar slišiš v šoli in znaš. Če so učitelji v osnovni šoli še narekovali snov, je v srednji prisoten predavateljski pristop z več snovi, zato se morajo dijaki postopno naučiti razločevati bolj od manj pomembnega. Težje si je predavano snov zapomniti, zato morajo nekateri na novo usvojiti učne strategije, in to za vsak predmet posebej. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja ni dovolj, da bi na pamet povedali snov, pričakuje se razumevanje, sinteza znanja. Marsikateremu dijaku, ki se vpiše v gimnazijo, je težko sprejeti dejstvo, da ne zna vsega vedno za pet, da je velik uspeh lahko tudi prav dobra ali celo dobra ocena. To je velika sprememba. Pri nas je kar močno prisoten problem perfekcionizma. Ne pri vseh, seveda. Sploh je težko za tiste, ki jim doslej za odlične ocene ni bilo treba vložiti posebnega truda. Tukaj se začne lomiti, prideta neuspeh in posledično potrtost.

Spremeni se tudi vloga staršev, sploh če dijak biva v dijaškem domu. Mladostniki postanejo samostojnejši, kar ne pomeni, da tudi odgovornejši :). Učimo jih sprejemati »pravilne« in samostojne odločitve. Tu se vloga staršev nekoliko zmanjša. 

Kako vpliva sprememba okolja, tudi socialnega?

Nekateri si zelo želijo spremembe, proč od družine, staršev. Druge vključitev v dijaški dom bolj stiska in imajo domotožje. To je normalen proces, ki izzveni. Pojavlja se tudi »otrokotožje« - strah staršev pred odhodom otroka od doma. Ta prehod je tudi za starše stresen, morajo se na novo prilagoditi na praznino, ki pride z odhodom otroka v dijaški dom. Opažam, da so stiske večje pri prvorojencu. Tako včasih našo podporo in pogovor potrebujejo tudi starši.

Mladostniki se v novem okolju srečajo tudi s stranpotmi (alkohol, droge ipd.). Jih starši pred tem lahko obvarujejo?

V šali bi rekla lahko, če jih zaprejo v hišo in jim vzamejo telefon. Težko jih je obvarovati pred stranpotmi. Na informativnem dnevu in dnevih odprtih vrat povemo, da smo zdrava šola. Ne toleriramo alkohola, cigaret, drog. Mislili bi si, da smo s tem rešili problem ... Seveda mladostniki iščejo svoje poti, to je normalno. Tudi pri nas se spopadamo s tem, nekateri dijaki so vedno nekaj korakov pred nami. Nimamo čarobnih palčk, da bi jih obvarovali pred vsemi nevarnostmi. 

Kako gledate na »fazaniranje«, sprejem ali »krst«, ki ga za prvošolce tradicionalno pripravljajo maturanti?

Obredi so pomemben del življenja. Tako kot se poslavljamo od maturantov, je pomemben tudi sprejem prvošolcev. Pri nas program sestavijo maturanti, a z njim seznanijo ravnatelja in vzgojitelje. Običajno vsebuje simpatične izzive, »zaprisege«, da bodo npr. prvošolci lepo pozdravljali maturante in do njih gojili spoštljiv odnos. Če se kakšen od prvošolcev ob tem ne bi počutil dobro, nam to pove in ga upoštevamo. Sicer bi bili dijaki užaljeni, če tega obreda ne bi bilo. Nestrpno pričakujejo, kdaj se bo zgodil. Pri nas je obred tudi to, da imamo prvi dve in zadnji dve šolski uri v letu sveto mašo.

Celoten intervju je objavljen v zadnji številki Naša družina (35/2022).

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close