Zapri
Iskanje

Prekmurje v letu 1919 in Katoliška cerkev

Ivo Žajdela
Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 29. 10. 2020 / 05:54
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.10.2020 / 06:21
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Prekmurje v letu 1919 in Katoliška cerkev

Prekmurje v letu 1919 in Katoliška cerkev
Teološka fakulteta v Ljubljani je izdala zbornik Prekmurje v letu 1919 in Katoliška cerkev – ob 100. obletnici pridružitve k matičnemu narodu.

Teološka fakulteta v Ljubljani je izdala zbornik Prekmurje v letu 1919 in Katoliška cerkev – ob 100. obletnici pridružitve k matičnemu narodu.



Znanstveni posvet 13. novembra 2019 v Kovačičevi dvorani zavoda Marianum v Veržeju. Fotografija: Ivo Žajdela


Zbornik Prekmurje v letu 1919 in Katoliška cerkev je izšel v zbirki Acta Ecclesiastica Sloveniae in je rezultat znanstvenega posveta, ki je bil 13. novembra 2019 v Kovačičevi dvorani zavoda Marianum v Veržeju. Uvrščen je bil v sklop dogajanj ob jubilejnem letu pridružitve Prekmurja k matičnemu narodu in bil podprt s strani odbora za jubilej.

Pripravljen je bil v sodelovanju Inštituta za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in soboške škofije, pokroviteljica je bila Slovenska škofovska konferenca.



Trajen spomenik si je postavil ugleden narodni buditelj Jožef Klekl st.

»Da je do prelomnih dogodkov sploh lahko prišlo in da je bilo mogoče nadaljevati utrjevanje narodnih in verskih vrednot, je bila napisana dolga predzgodovina,« je zapisal v uvodu urednik Acta Ecclesiastica Sloveniae dr. Bogdan Kolar.

»V prizadevanja za ohranitev teh vrednot so bili vključeni številni voditelji katoliških skupnosti v Prekmurju, zavedni Slovenci in Slovenke, ki so ohranjali živo pripadnost narodni skupnosti ter skrbeli za to, da se je ohranila pisana in govorjena slovenska beseda.

Pogled na številne naslove knjig, prevodov Svetega pisma, molitvenikov, pesmaric in drugega tiska pokaže neverjetno ustvarjalnost in požrtvovalnost. Izhajati je začelo večje število revij in časnikov, a so le nekateri ostali pri življenju daljši čas.

Na tem področju si je, skupaj z vrsto rojakov z obeh strani Mure, trajen spomenik postavil ugleden narodni buditelj in voditelj prekmurskih Slovencev Jožef Klekl st., za katerega je dr. Matija Slavič zapisal, »da je s svojim Koledarjem, Marijinim listom in tednikom Novinami največ storil, da so Prekmurci ohranili svojo narodno zavest, da so smatrali štajerske Slovence onkraj Mure za svoje narodne brate, da so hoteli ob prevratu državno skupnost z drugimi Slovenci v Jugoslaviji. Za slovensko zavednost so ti slovenski Prekmurci v težkih razmerah veliko storili; brez njihovega dela bi bilo Prekmurje težko prišlo k Jugoslaviji«.


Dvorana Marianuma v Veržeju je bila premajhna za vse poslušalce posveta. Fotografija: Ivo Žajdela


Enajst predavateljev je predstavilo temeljne značilnosti slovenskih skupnosti

Ta letnik zbirke AES je vsebinsko razdeljen v dva dela. Prvi del obsega razširjene razprave, ki so bile 13. novembra 2019 v Veržeju predstavljene na znanstvenem posvetu ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in so jih pripravili dobri poznavalci zgodovine družbe in Cerkve v Prekmurju.

Enajst predavateljev je zarisalo temeljne značilnosti slovenskih skupnosti na obeh straneh Mure v letih pred veliko vojno in nato obširneje v mesecih neposredno po koncu vojaških akcij.

Katoliška duhovščina, ki je že do tedaj skrbela za ohranjanje narodnih vrednot in zaradi svojih zavzemanj občasno prihajala v napetosti s svojim cerkvenim predstojnikom, voditeljem škofije Sombotel, je v novih razmerah videla možnosti, da svojim prizadevanjem zagotovi trdnejši okvir, tudi s pomočjo drugačne politične ureditve.

Razumljivo, da niso vsi delili enakega mišljenja, temveč so se vsaj nekateri zavzemali za ohranjanje razmer, kot so bile pred vojno in za ohranitev cerkvene organizacije, ki je veljala malo manj kot stoletje in pol (to je od ustanovitve škofije Sombotel v letu 1777).


Objavljeni so tudi izvirni dokumenti

Zaključen sklop predavanj je bil posvečen pregledu razmer, ki so se v Prekmurju izoblikovale z vključitvijo v lavantinsko škofijo, kar je trajalo s kratko prekinitvijo v času druge svetovne vojne do leta 2006. Takrat je bil v polni meri uresničen načrt, ki je sicer živel med Prekmurci od začetka 20. stoletja, torej ustanovitev samostojne krajevne Cerkve.

Drugi del prinaša izvirne dokumente, ki so nastali kot rezultat delovanja cerkvenih ustanov v prelomnem obdobju po koncu prve svetovne vojne.

Pregledani so bili arhivi cerkvenih ustanov, ki so bile povezane z dogajanjem po koncu vojne in katerih nosilci so imeli možnost vplivanja na sprejemanje odločitev. To je pomagalo, da je bilo v pripravo knjige vključenih več doslej neobjavljenih dokumentov iz arhivov škofij Sombotel, Maribor in Ljubljana, pri tem je dodatna pozornost veljala tudi gradivu v različnih ustanovah Svetega sedeža.


Duhovnik dr. Stanislav Zver je podal pogled na dogajanje v Prekmurju do leta 1900. Fotografija: Ivo Žajdela


Avtorji in prispevki v zborniku

Stanislav Zver: Pogled na dogajanje v Prekmurju do leta 1900, od delovanja svetih bratov do vključitve v razne škofije

Vinko Škafar: Izobraževanje katoliških duhovnikov, ki so bili doma iz Prekmurja ali so tam delovali do priključitve Prekmurja Sloveniji

Fanika Krajnc Vrečko: Vloga katoliških duhovnikov pri utrjevanju narodne zavesti s pisano besedo: širjenje in izdajanje slovenskih knjig in periodike med Prekmurci do priključitve Prekmurja k matični domovini

Bojan Himmelreich: Prekmurje na pariški mirovni konferenci ter prizadevanja dr. Franca Kovačiča in dr. Matije Slaviča za njegovo priključitev k Sloveniji

Andrej Hozjan: Dogajanje v Prekmurju v zvezi z njegovo pripadnostjo od septembra 1918 do januarja 1919

Lilijana Urlep: Štajerski duhovnik o priključitvi Prekmurja: kako je Januš Golec v svojih spominih opisal priključitev Prekmurja?

Bogdan Kolar: Prekmurje 1918/19, del nove krajevne Cerkve

Ivan Janez Štuhec: Od kulturnih razlik do skupne odločitve

Hotimir Tivadar: Vloga vere in duhovnikov pri ohranitvi slovenske kulture in jezika med Muro in Rabo

Franc Zorec: Izvirni izzivi in utiranje novih poti Cerkve v Prekmurju


Zgodovinar dr. Andrej Hozjan je osvetlil dogajanje v Prekmurju v zvezi z njegovo pripadnostjo od septembra 1918 do januarja 1919. Fotografija: Ivo Žajdela

Nalaganje
Nazaj na vrh