Ortodoksni rabini v nedavni izjavi pozivajo k »bratskemu partnerstvu« med kristjani in judi, ob čemer opozarjajo na skupne točke in nedavna prizadevanja katoličanov za izboljšanje odnosov z judi.



»Judje in kristjani imamo več skupnega kot pa stvari, ki nas ločujejo: Abrahamov etični monoteizem; odnos do enega Stvarnika nebes in zemlje, ki nas ljubi in skrbi za nas; judovske svete spise; vero v izročila, ki jih razumemo kot obvezujoča; življenjske vrednote, kot so družina, sočutna pravičnost, pravica, neodtujljiva svoboda, univerzalna ljubezen in dokončni mir na svetu«, je zapisano v izjavi.

Izjava seveda ne odpravlja obstoječih razlik, vendar rabini pišejo, da moramo kristjani in judje nuditi »zglede služenja, brezpogojne ljubezni in svetosti«.

Izjavo, ki je bila v začetku letošnjega decembra objavljena z naslovom »Izpolnjevati voljo našega nebeškega Očeta: za razumevanje med judi in kristjani«, je podpisalo več kot 25 uglednih ortodoksnih rabinov iz Izraela, Združenih držav Amerike in Evrope, njeni avtorji pa so k podpisu povabili tudi druge ortodoksne rabine.

»Judje in kristjani morajo biti v prvih vrstah med učitelji temeljnih etičnih vrednot v svetu«, je pojasnil rabin Shlomo Riskin, član izraelskega rabinata. Poudaril je pomen odlomka v izjavi, ki poziva k »bratskemu partnerstvu med judovskimi in krščanskimi verskimi voditelji« in obenem »priznava pozitivni teološki status krščanske vere«.

Izjava vsebuje navedke judovskih teologov, kot sta denimo Maimonides in Yehudah Halevi, in krščanstvo priznava »ne kot naključje ali napako, ampak rezultat Božje volje in dar narodom«. »Z ločitvijo judovstva in krščanstva je Bog želel ločitev partnerjev s pomenljivim teološkimi razlikami, ne pa tudi ločnico med sovražniki«, je zapisano.

Jezus je »veličastno okrepil Toro« in sočutno govoril o njeni nespremenljivosti, menijo rabini. Sodeč po izjavi je Jezus narodom odstranil malike, jih spodbudil k upoštevanju sedmih Noetovih zapovedi in jim »trdno vcepil etične kreposti«.

»Kristjani so občestva, ki delujejo v prid nebes, ki naj ne bi nikoli minila, njihov namen so nebesa in plačilo jim ne odvzeto«, so v izjavi navedene besede rabina Jacoba Emdna. Besedilo priznava, da so kristjani sprejeli svetopisemsko Staro zavezo in koncept Božje previdnosti.

»Jude in kristjane povezuje skupno poslanstvo Zaveze za izpopolnitev sveta pod vodstvom Vsemogočnega, tako da bi človeštvo še naprej vzklikalo Njegovo ime in da bi z Zemlje odstranili vse mrzkosti«, se nadaljuje izjava. »Zdaj, ko je katoliška Cerkev priznala večno Zavezo med Bogom in Izraelom, lahko tudi judje priznamo trajno veljavno vrednost krščanstva kot našega partnerja pri odrešenju sveta, brez strahu, da bo to zlorabljeno v misijonarske namene.«

Rabin Irving Greenberg, ortodoksni teolog, meni, da je v tradicionalnem judovstvu »dovolj prostora, da krščanstvo vidimo kot del Božjega zaveznega načrta za človeštvo, kot razvojno stopnjo, ki izvira iz judovstva in se je zgodila po Božji volji.« Rabin David Rosen s sedežem v Jeruzalemu, mednarodni direktor za medverska vprašanja pri Ameriškem judovskem odboru, je dejal, da kristjani in judje »morajo sodelovati za izpolnitev skupnih izzivov: napadov skrajnega sekularizma, verskega skrajništva in moralnegai relativizma na dediščino in dostojanstvo človeštva«.

Izjava rabinov vsebuje tudi stavek, da je bil zaključek holokavsta pred 70 leti »izkrivljen vrhunec stoletij nespoštovanja, zatiranja in zavračanja judov in posledična sovražnost, ki se je razvila med judi in kristjani«. »Ko gledamo nazaj, je povsem jasno, da je neuspeh pri odstranitvi tega sovraštva in vpletenosti v konstruktivni dialog v dobro človeštva oslabil odpor proti silam zla antisemitizma, ki so svet zapeljale v umore in genocid.«

Kot razumejo rabini, se je s koncilsko izjavo Nostra Aetate, podpisana na drugem vatikanskem cerkvenem zboru, pričel proces judovsko-krščanske sprave. Ta dokument in druge spremembe v odnosu do judovstva predstavljajo nepreklicno zavračanje sleherne oblike antisemitizma, medtem ko potrjujejo večno Zavezo med Bogom in judovskim ljudstvom. Cerkev zavrača obtožbe bogomora proti judom in poudarja »enkraten odnos« med kristjani in judi.

Na tej osnovi so katoličani in drugi kristjani pričeli z iskrenim dialogom z judi, ki se je v zadnjih petih desetletjih precej okrepil, menijo rabini. »Danes judje izkušajo iskreno ljubezen in spoštovanje, ki sta zrasla v zadnjih petih desetletjih«, pišejo rabini. »Izkušajo iskreno ljubezen in spoštovanje s strani številnih kristjanov, izražena v številnih dialoških pobudah, srečanjih in konferencah po vsem svetu.«

Rabin dr. Eugene Korn, akademski direktor Centra za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje, je spomnil na pomen izjave. »Prelomnica te izjave je v dejstvu, da so vplivni ortodoksni rabini po vseh središčih judovskega življenja dokončno priznali, da krščanstvo in judovstvo nista več zapletena v teološki dvoboj na življenje in smrt, ter da imata krščanstvo in judovstvo duhovno in praktično med seboj dosti več skupnega«, je prepričan Korn. »Glede na našo strupeno zgodovino je to v ortodoksnem judovstu resnični precedens.«

Dejal je še, da so obstajale tudi druge izjave o judovsko-krščanskih odnosih in teologiji, denimo izjava Dabru Emet iz leta 2000. Žal se je s teološkimi in praktičnimi trditvami v tej izjavi strinjalo zelo malo rabinov.

Vir: CNA
Foto: CNA