Premrl spet na stolnem koru
Premrl spet na stolnem koru
Drugi koncert sakralnega abonmaja se je iz uršulinske cerkve preselil v ljubljansko stolnico, kjer je bil v sredini 20. stoletja dolga leta organist in ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl. Ob 50. obletnici njegove smrti (1880 – 1965), ki se je cerkveni glasbeniki spominjajo že od pomladi, se je Premrlu poklonil tudi zbor in orkester Consortium musicum. Z dirigentom Gregorjem Klančičem, ki je Premrlov »naslednik« na koru ljubljanske stolnice so včeraj, med večerno mašo, izvedli Premrlovo mašo, posvečeno sv. Jožefu, Misso s. Josephi, na koncertu po maši pa še oratorijsko kantato Sveti Jožef, ki velja za eno zadnjih in najbolj veličastnih Premrlovih del.
Več o Premrlovih delih na čast sv. Jožefu je s. Diana Novak pisala v tiskani izdaji Družine prejšnji teden (številka 46/2015/, stran 12), registrirani uporabniki najdete zapis na http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/varuh-cerkve-%E2%80%93-v-sedmih-slikah?OpenDocument&login

Zboru in orkestru Consortium musicum je dirigiral Gregor Klančič, solistični del sta odpela Theresa Plut in Rok Bavčar (foto Ksenja Hočevar)
»Stanko Premrl (1880–1965) je eden tistih glasbenikov, ki je s svojo bogato ustvarjalnostjo in široko dejavnostjo pustil pomemben pečat v slovenski glasbeni zgodovini. Najbolj je poznan kot skladatelj in z več kot dva tisoč objavljenimi deli velja za enega bolj plodovitih slovenskih skladateljev. V svojem življenju pa je v glasbi deloval tudi kot organist, profesor, ravnatelj stolnega kora in Orglarske šole ter urednik Cerkvenega glasbenika. S svojimi deli in vzgojo mladih glasbenikov je pomembno vplival na razvoj slovenske cerkvene glasbe, ki ji je dajal zgled kvalitetnega glasbenega izraza, oplemenitenega z govorico in občutjem slovenskega naroda. Njegove skladbe tako še vedno izzivajo organiste, zborovodje in dirigente, da tudi v današnjem času črpajo iz bogastva njegove ustvarjalnosti.«

V klopeh v stolnici je bilo za vse, ki so želeli prisluhniti Premrlovi oratorijski kantati premalo prostora. Mnogi so skoraj dveurno Premrlovo delo spremljali stoje v zadnjem delu stolnice.




