Umetnost kot preboj v drug svet

Ob dnevu spomina na prvo prikazanje Matere Božje v Fatimi na Portugalskem leta 1917 sta ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in nekdanji starološki župnik Alojz Snoj v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu darovala sveto mašo za mir, odpuščanje in spravo, sledilo je odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Umetnost kot preboj v drug svet v prostorih Marijinega svetišča in v galeriji C'ngrobsk turn.

Sveto mašo sta darovala ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik in nekdanji starološki župnik Alojz Snoj. FOTO: Tatjana Splichal

Huda jama odpira vprašanja krivde, kazni, sočutja in odpuščanja

Cikel oljnih slik na temo Hude jame nastaja že vse od leta 2013. Olja na platnu, ki so kljub grozljivi tematiki prežeta s svetlobo, nastajajo iz slikarjeve notranje potrebe, kako se soočiti z nedoumljivim nasiljem in grozotami, tragičnostjo žrtev in ubijalcev, vprašanjem krivde, kazni, sočutja in odpuščanja. Posebej močno avtorja nagovarja misel Nikolaja A. Berdjajeva, da je lepota zmaga nad težo in pokvarjenostjo sveta. Tako njegove slike z neverjetno močjo Božje luči preobražajo zlo, ki se je zgodilo.

FOTO: Tatjana Splichal

FOTO: Tatjana Splichal

FOTO: Tatjana Splichal

FOTO: Tatjana Splichal

FOTO: Tatjana Splichal

Pogledati iz Božje perspektive

Umetnost ima po slikarjevih besedah v sebi preobražajočo moč, da osvetli stvari, svet in tudi zlo, ki se je zgodovinsko zgodilo in ki nehote prihaja na dan, tudi če ga hočemo zadušiti. »In to ni nekaj političnega, ampak je nekaj eksistencialnega. Zla ne moremo osmisliti, zlo je namreč nesmiselno, lahko ga samo osvetlimo – zato, da bi ozdravljali; da bi pogledali in reflektirali tudi zlo, kolikor pač moremo iz Božje perspektive,« je dejal Snoj.

O svojih delih in doživljanju ob upodabljanju posameznih motivov je spregovoril avtor sam. FOTO: Tatjana Splichal

Če hočemo ozdraveti, si ne smemo zatiskati oči

Posebej je izpostavil sliko jame v Macesnovi gorici, nad katero sta svetloba in Božje oči, Njegov pogled, ki jo mnoge ljudi najbolj zaznamovala. »Gre za Božjo navzočnost v tisti grozljivi jami.« Kot je povedal, je z razstavo želel spodbuditi k temu, da si ne bi zatiskali oči. »Tako kot si tudi v osebnem življenju ne moremo zatiskati oči, ne da bi bili zablokirani in ranjeni, tako naj bi bili tudi zgodovinsko odprti za nekaj novega, za preobrazbo. Namen teh slik je torej prispevati k ozdravljenju naroda.«

Z leve: Boštjan M. Turk, Helena Janežič, Jošt Snoj, Urška Florjančič in Gregor Gartner. FOTO: Tatjana Splichal

Turjaški labod

Za glasbeno spremljavo dogodka je poskrbel Gregor Voje na orglah, Gregor Gartner pa je z recitacijo pesmi Znamenje na nebu Škofjeločana dr. Tineta Debeljaka obudil spomin na dogajanje ob zadnjem fatimskem prikazanju leta 1917 in ga povezal z napovedjo druge svetovne vojne in zla, ki ga bosta po vsem svetu sejala peterokraka zvezda in srp. Pesem predstavlja uvod v Debeljakovo pesniško zbirko z naslovom Turjaški labod. Dvaindvajset pesmi, zapisanih po koncu druge svetovne vojne, odseva bolečino ob tem, kar se je zgodilo slovenskemu narodu. Zbirka bo letos doživela prvi natis: predstavitev bo v petek, 30. maja zvečer, na Pasijonkah – recitalu pesmi o trpljenju v vojni in miru pod arkadami Marijinega svetišča v Crngrobu.

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. FOTO: Tatjana Splichal

Vabljeni v cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. FOTO: Tatjana Splichal

Povabilo k ogledu razstave v C'ngrobskem turnu

Slikarsko razstavo Jošta Snoja so jo pripravili Zavod sv. Jurija Stara Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka v sodelovanju z avtorjem del in Agato Pavlovec ter ob finančni podpori Župnije Stara Loka in Občine Škofja Loka. V Marijinem svetišču v Crngrobu bo na ogled do konca junija: ob nedeljah med 16. in 18. uro oz. po dogovoru.