V ljubljanski stolnici je bilo danes popoldne slavje škofovskega posvečenja pomožnega škofa Franca Šuštarja. Ob 15. uri je krenil sprevod iz prostorov nadškofije po Ciril Metodovem trgu do stranskih t. i. Ljubljanskih vrat stolnice sv. Nikolaja. Franca Šuštarja sta v sprevodu spremljala škofa posvečevalca, nadškofa Stanislav Zore in predsednik SŠK, novomeški škof Andrej Glavan, ob njih pa so v sprevodu prišli tudi kardinal Franc Rode, apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz in drugi škofje iz Slovenije in drugih držav.

Deset minut pred mašo je bila ljubljanska stolnica že polna. V prvi vrsti so najožji sorodniki škofa Šuštarja.

Po prihodu v stolnico je zbrane pozdravil pomožni škof Anton Jamnik. »Iskreno veseli smo, da bomo mogli v trenutkih svete maše in posvečenja doživeti bližino Dobrega Boga, ki nas vedno znova preseneča s svojimi darovi,« je dejal škof Jamnik in pozdrav poleg kardinalu, nunciju, škofom in duhovnikom namenil tudi domačim: Šuštarjevi mami Mariji, bratoma Marjanu in Tonetu in sestri Ani z družinami, stricem in tetam. Jamnik je izrazil prepričanje, da se na poseben način slavja veseli tudi Šuštarjev oče Franc, ki ga je Bog lansko leto poklical k sebi. »Današnja slovesnost je poseben praznik za vse iz rojstne župnije novega škofa, župnije Homec, ter župnij Grosuplje in Ljubljana stolnica, kjer je deloval kot župnik, in seveda za Bogoslovno semenišče, kjer je več let opravljal službo ravnatelja. Pozdrav vsem tem ter sošolcem iz kolegija Germanikum v Rimu, glasbeni zasedbi na koru pod vodstvom Gregorja Klančiča ter vsem vam, bratje in sestre,« je pozdravljal Jamnik zbrane v stolnici. »Škof v svoji službi ostaja blizu duhovnikom in ljudem v poslušanju, razumevanju in vedno večji naravni in duhovni razsežnosti odpuščanja in usmiljenja. Če navdihnjena Božja beseda navdihuje pastirja, je izvir njegove modrosti, bratstva, sočutja ter gradi živo občestvo z duhovniki in Božjim ljudstvom,« je sklenil Jamnik .

Sprevod iz prostorov nadškofije v ljubljansko stolnico. Med škofi in duhovniki v sprevodu je bil tudi novoimenovani mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Slavje v stolnici se je nadaljevalo z besednim bogoslužjem. Po evangeliju sta Andrej Saje in Vlado Bizjak predstavila novega škofa, apostolski nuncij Juliusz Janusz pa je v latinščini prebral papeževo pismo in ob koncu dodal še svoje čestitke. "Papež Frančišek vas prosi, da izpolnjujete svojo škofovsko službo v največji ljubezni. Ljubezen je mati in kraljica vseh kreposti. Zato mora biti pravilo našega škofovskega delovanja ljubezen, in ne oblast. Kajti kakor je poudaril papež Frančišek drugje: Škof ni nikoli škof za sebe samega, ampak za ljudstvo. Kakor duhovnik ni duhovnik samo zase, ampak za ljudstvo. Hierarhično občestvo, ki temelji na ljubezni, bo gotovo ustvarjalo ozračje zaupanja in sodelovanja z vašim nadškofom, z duhovniki in z božjim ljudstvom. Brezpogojna ljubezen, ki jo je Jezus izkazal na križu, je namreč edino pravo pravilo ravnanja za škofe in duhovnike. Zato naprej z upanjem! S pogumom in veseljem. Da bi ljudi vodili k Bogu, kakor pravi vaše škofovsko geslo Gospod je blizu." Dekan stolnega kapitlja prelat Vinko Vegelj je prebral papeško listino o imenovanju pomožnega škofa še v slovenščini.

Nadškof Zore: "V tem trenutku škofovskega posvečenja naša stolnica brni od zgodovine, od svetosti"

"Veselje škofovskega posvečenja nas povezuje s papežem Frančiškom," je v homiliji dejal nadškof Zore in spomnil, da na današnjo nedeljo obhajamo tudi papeško nedeljo, saj je bil papež Frančišek izvoljen 13. marca 2013. "Trenutek, ki ga živimo, nas torej na dva načina povezuje s svetim očetom. Bogu se zahvaljujemo, ker je v papežu Frančišku Cerkvi dal pastirja in svetu pričevalca po srcu Jezusa Kristusa, dobrega pastirja, obenem pa se mu prav tako zahvaljujemo, da je naši nadškofiji po papežu Frančišku dal novega pomožnega škofa. In se veselimo, da je za mariborskega nadškofa imenoval p. Alojzija Cvikla, ki mu iskreno čestitam in obljubljam bližino in pomoč."

Škofovsko posvečenje v skrivnosti zakramentalne ljubezni in Božje zvestobe povezuje Cerkev v ljubljanski nadškofiji s skupnostjo Jezusovih apostolov in Jeruzalemske cerkve, je nadaljeval nadškof Zore. "Neprekinjenost apostolskega nasledstva, ki ga doživljamo v škofovskem posvečenju, nas dela za dediče in dolžnike občestva Cerkve skozi čase in kraje. Rastemo iz krvi mučencev, iz zgleda pričevalcev, iz daritve škofov in duhovnikov, iz služenja diakonov, iz zvestobe in ljubezni družinskih očetov in mater, iz predanosti Kristusu vseh krščanskih rodov pred nami. Zato hočemo tudi mi pod vodstvom škofa, ob njegovem oznanjevanju in daritvi svetih skrivnosti, prevzeti sveto dediščino katoliške vere z vso njeno vsebino, jo zvesto živeti, jo z besedo in življenjem posredovati našim sodobnikom, in jo obogateno po našem življenju v Duhu izročiti našim zanamcem. V tem trenutku škofovskega posvečenja naša stolnica brni od zgodovine, od svetosti, ki je bila uresničena v preteklosti katoliške Cerkve, in od svetosti, h kateri smo poklicani tudi mi in ki jo hočemo uresničiti z Božjo pomočjo in pod vodstvom škofa.

Duhovniki potrebujejo posebno škofovo bližino in skrb, saj so prevečkrat deležni nasprotovanja, zasmehovanja in zasramovanja

Da je v službi rektorja Šuštar stkal bližino z veliko generacijami duhovnikov, je dejal nadškof Zore in zaželel, naj mu to pomaga, da bo tudi kot škof mogel biti vsem duhovnikom na poseben način blizu, jih razumeti v njihovih potrebah in stiskah, jih varovati pred nevarnostmi, ki prežijo nanje v današnjem času in svetu, in jim pomagati, da bodo tudi sami dobri pastirji Božjega ljudstva. "Duhovniki namreč potrebujejo posebno škofovo bližino in skrb, saj so prevečkrat deležni nasprotovanja, zasmehovanja in zasramovanja. Bodi jim blizu. Imej jih rad. Zavest izbranosti pa nam tudi pomaga, da svoje škofovske službe nikoli ne razumemo kot uspešno kariero v katoliški Cerkvi, pač pa v nas ostaja živo spoznanje, da "učenec ni nad učiteljem in služabnik ne nad svojim gospodarjem". Iz takšne drže bo v večeru vsakega dneva iz tvojega srca in iz tvojih ust prišlo hvaležno priznanje: Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti."

"Bog te ni izvolil, da bi ugajal ljudem, ampak te je izbral in poklical, da v ponižnosti razlagaš njegovo voljo"

Nadškof je Šuštarju dejal, naj bo kot škof "varuh Luči". Kajti naš čas si po besedah nadškofa pogosto raje zatiska oči, kot da bi se z veseljem zazrl v Boga, v čigar luči nam vse postaja svetlo. ""Zato ti toliko bolj zvesto ostajaj pričevalec Luči. Vztrajno se poglabljaj v premišljevanje Božje besede, da boš ljudem razlagal bližino Boga, ki se nam razodeva v besedi." Naj bodo tudi dejanja novega škofa "pogumna in zvesta", je zaželel nadškof Zore, čeprav bodo morda kdaj v okolici prebujala začudenje, celo nasprotovanje. "Zavedaj se, da te Bog ni izvolil, da bi ugajal ljudem, ampak te je izbral in poklical, da v ponižnosti razlagaš njegovo voljo, da v njegovem imenu deliš skrivnosti Božjega življenja, po katerih Bog v Cerkvi spremlja, očišuje in hrani Božje ljudstvo, in da kot zvesti služabnik Cerkve zajemaš iz njenega tisočletnega izročila ter ljudem posreduješ zdravo jed katoliškega nauka." Nadškof Zore je novemu škofu dejal, naj bo vsaka beseda, ki jo bo izgovoril, "prihaja iz tvojega vztrajnega in zaupnega druženja z Bogom v molitvi in češčenju, in vsako izrečeno besedo naj potrjuje in podpira zgled tvojega duhovniškega, preroškega in pastirskega dostojanstva v Jezusu Kristusu, duhovniku, preroku in pastirju."

"Molimo drug za drugega. Molimo drug z drugim."

Ob koncu nagovora je nadškof Zore vse zbrane prosil, da ostanejo z novim škofom trajno povezani v molitvi. "Molimo drug za drugega. Molimo drug z drugim. Prav molitev, vsakdanja molitev za potrebe naše Cerkve in Cerkve vsega sveta, naj med nami splete milostne niti duhovne povezanosti, v kateri bomo vedno bolj postajali eno; v vsej krhkosti trdni in v vseh slabosti neomajni, priče Jezusa Kristusa, Odrešenika in Gospoda."

Homiliji je sledil obred posvečenja. Več o obredu najdete tukaj http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/prstan-mitra-in-palica-ze-cakajo-novega-skofa

Del obreda posvečenja so litanije vseh svetnikov, med katerimi škof leži na tleh. (fotografije Tatjana Splichal)


Ko je nadškof Zore nad novim škofom zmolil posvetilno molitev, so nanj v molitvi položili roke tudi drugi navzoči škofje in kardinal.


Novoposvečeni škof Šuštar na"škofovskem tronu" ob nadškofu Zoretu in nunciju Januszu.


Med zahvalno pesmijo ob koncu maše je šel novoposvečeni škof med vernike v cerkvi in jih prvič blagoslavljal kot škof.

Ob koncu maše se je zbranim zahvalil tudi novoposvečeni škof. "Poleg zahval želim skupaj z vami, bratje in sestre, položiti pred Gospoda tudi svoje prošnje. Prošnjo, da bi mogel v škofovski službi živeti v globoki veri, zaupanju v Božje delovanje in tudi ljubezni tako do Boga kot ljudi. Želim, da me pri tem spodbuja moje škofovsko geslo: »Gospod je blizu!« Ta njegova bližina je razlog veselja in zaupanja. Naj bo to blizu tudi takrat, ko bo prisoten križ," je dejal Šušar in sklenil: "To Gospodovo bližino razlaga škofovski grb. Modra barva predstavlja Marijo, ki je Božjo besedo, ki nam jo Gospod podarja čisto blizu, najbolj celostno sprejela in se je ta Beseda v njej učlovečila. Marija naj me spremlja in tega vedno znova uči. Škrlatno rdeč križ na sredini predstavlja zmagoslavni Jezusov križ, ki nam je prinesel odrešenje in s katerim Jezus vstopa v vse naše vsakdanje križe. Zelo blizu pa nam je Jezus vsak dan v evharistiji, v svetem obhajilu, ki ga predstavlja bela hostija sredi grba.Tako prosim, da bi mogel vedno oznanjati, kako lepo je biti Gospodov, biti del Cerkve, ki je Gospodova nevesta! Kako čudovito je biti kristjan, ki je blizu Gospodu in ima upanje za večnost."

V imenu duhovnikov je novega škofa Šuštarja pozdravil kamniški dekan Janez Gerčar, v imenu bogoslovcev Andrej Penko, v imenu vernikov Štefka Zaviršek iz župnije Grosuplje in v imenu sorodnikov nečakinje, ki so stricu Franciju tudi zapele.

Več o škofovskem posvečenju v tiskani izdaji Družine.