V veliki dvorani SNG Opera in balet Ljubljana so danes razgrnili dobitnike najvišjih priznanj Republike Slovenije na področju kulture za leto 2019. Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta fotograf Stojan Kerbler in baletnik, plesalec in koreograf Milko Šparemblek. Nagrade Prešernovega sklada pa prejmejo oblikovalec Nejc Prah, igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart, režiser Rok Biček, prevajalka Suzana Koncut in kostumograf Alan Hranitelj. Nagrade bodo podelili na predvečer kulturnega praznika (7. februarja) v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na proslavi, ki jo bo režiral Vito Taufer.

Kot je povedala predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej so za letošnje nagrade prejeli 104 predloge, od tega 63 za malo in 41 za veliko nagrado. Razglasitve nagrajencev se je udeležil tudi minister za kulturo Zoran Poznič, ki je v kratkem nagovoru dejal, "da kultura in vsi, ki delujejo na tem področju, predstavljajo temelj, ki družbo osmišlja za nazaj in za naprej." Ta temelj je po njegovih besedah včasih zanemarjen, zato je razglasitev Prešernovih nagrad priložnost, da ustvarjalci v javnosti pokažejo, česa vsega je slovenska kultura zmožna in do kam sega. "In segamo definitivno do zvezd," je poudaril minister.



Člani upravnega odbora Prešernovega sklada na odru Opere in baleta v Ljubljani ob razglasitvi letošnjih Prešernovih nagrajencev (foto Ksenja Hočevar)


Kdo sta velika Prešernova nagrajenca?

Milko Šparemblek je najstarejši še aktivni koreograf na svetu


foto: spletna stran vecer.com

"S plesom se začne vse. Balet je izhod iz labirinta. Je moj poklic. Je klic." To je misel baletnega umetnika, koreografa in plesalca Milka Šparembleka, vodilo in sporočilo njegove bogate poustvarjalne in ustvarjalne poti. Nagrajenec sodi v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času. Z 91. leti in sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo je Milko Šparemblek najstarejši še aktivni koreograf na svetu, piše v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo podpisuje strokovnjakinja za balet Danica Dolinar. Koreografiji se letošnji veliki Prešernov nagrajenec posveča od leta 1955 in je na oder postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, ki jih je postavil v 45 gledališčih po svetu pa tudi vrsto umetniških filmov in izvirnih televizijskih stvaritev.
Šparemblek je v svoji karieri deloval kot baletni mojster, koreograf, režiser in dramaturg. Rodil se je leta 1928 na Prevaljah. Šolal se je v Zagrebu, kjer je diplomiral iz primerjalne književnosti in končal srednjo baletno šolo klasičnega baleta. Nato se je izpopolnjeval v Parizu in New Yorku. Pozornosti ni namenjal le klasičnemu baletu, ampak se je posvetil tudi študiju sodobnih plesnih tehnik. Šparemblek je bil med drugim baletni mojster pri velikemu Mauriceu Bejartu, direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor Gulbenkian baleta v Lizboni, podobne funkcije je opravljal tudi v Lyonu in Zagrebu. V domovino je prinašal balet v skladu z mednarodnimi merili. Njegove stvaritve modernega baleta odlikuje lepota človeškega gibanja kot alfa in omega plesne umetnosti.
Kot še piše v utemeljitvi, Šparemblek o umetnosti plesa in umetnosti razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti. Njegov izvirni slogovni izraz je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka. "Milko Šparemblek je namreč sam postal plesni pojem, njegov ples je preprosto 'šparemblekovski', njegove inovacije v vrtincu plesnogledaliških iskanj pa bi lahko poimenovali 'šparemblekovsko plesno gledališče'. Šparemblek, ki živi v Zagrebu, je za svoje delo prejel številne nagrade doma in v tujini.

Stojan Kebler je osrednja osebnost slovenske fotografije.

foto: spletna stran siol.net

Fotograf Stojan Kebler je nepretenciozno, s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovornostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele analogne fotografije in vzpostavil referenčni okvir humanistične fotografske senzibilnosti in estetike tudi za prihodnje rodove, piše v utemeljitvi nagrade, pod katero se je podpisal Boris Gaberščik. "Že v zgodnjih delih je nakazal izhodišča za oblikovanje svoje fotografske slike. Človeka je navadno postavil v središče. Njegov nezmotljivi občutek za Barthesov 'punctum' in Bressonov 'moment Decisive' je prav neverjeten. Črni rob pa priča o avtentičnosti kadra in izjemi sposobnosti nadzora vseh gradnikov fotografske slike v trenutku pritiska na sprožilec."

Kot še piše v utemeljitvi, Kebler svojih motivov ni našel širom po svetu, nikoli ni fotografiral ekscesnih situacij, ki so za fotografijo tako značilne, temveč je z ustavljenimi pogledi ustvaril nepozabne, tople podobe neizbežnega toka vsakdanjega življenja. To pa je možno udejanjiti le tedaj, ko si eden od njih, enak, občutljiv človek med ljudmi, s spoštljivo kamero ob sebi. Navkljub novim trendom, digitalizaciji fotografske slike, sodobnim orodjem vrednotenja fotografske podobe se Kerblerjev 60-letni opus spretno izmika označbam, posploševanju in prehitrim in navideznim analogijam. Ostaja sam svoj, nepresegljiv in neizmerno dragocen dokument avtorjeve ljubezni do sočloveka."

Kerbler, rojen leta 1938 na Ptujski Gori, je prve fotografije ustvaril leta 1953 v temnici Foto-kino amaterskega društva Ptuj. Leta 1967 se je preselil na Ptuj, kjer si je uredil svojo temnico, ki jo uporablja še danes. Na fotografski poti se je predstavil z več kot 1000 razstavami in dolgim seznamom nagrad in priznanj tako doma kot v tujini. Kerbler je v fotografiji razvil osebni slog, v objektiv pa je ujel samoto, starost, bedo, navezanost na zemljo, kmečka opravila. S tem imajo njegove fotografije tudi dokumentarno vrednost.

Fotografije je združeval v tematsko zaokrožene cikle. Med njimi so Potreti s ptujskih ulic, ki jih je prvič razstavil leta 1971 in zanje prejel nagrado zlata ptica, ki so jo prvič podelili za področje fotografije, Haložani, s katerim je dokumentiral Haloze in njene prebivalce, in Koline, ki jih je prav tako posnel večinoma v Halozah.