Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati svet in življenje v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati vse odgovore. Muzejski strokovnjaki se pri svojem delu zato povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci ter skupaj rešujejo uganke in iščejo rešitve. V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled interaktivna razstava Preteklost pod mikroskopom, ki obiskovalcem omogoča, da se s pomočjo naravoslovnih ved na sodoben način tudi sami preizkusijo v reševanju znanstvenih izzivov, rešitve pa potrdijo s številnimi zanimivimi poizkusi.

Stereo mikroskop, ki ima možnost povečave do 100-krat.

Razstava obsega štirinajst sklopov, ki predstavljajo izzive, s katerimi so se soočili muzejski strokovnjaki, in naravoslovne metode, ki so jih pripeljale do rešitve:
– Iz katerega časa je neandertalčeva piščal iz Divjih bab?
– Od kod prihajajo granati, poldragi kamni iz časa preseljevanja ljudstev od 4. do 7. stoletja?
– Iz katerega materiala je preja, ki so jo našli na Barju, in iz katerega časa je?
– Keramika: so posodo po angleški modi s konca 18. in začetka 19. stoletja izdelali v Ljubljani, v Trstu, v Gradcu ali kje drugje?
– Srednjeveška topova: kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem?
– Kako so srednjeveški mojstri iz jekla izdelali odlične meče?
– Kako je bil izdelan ploščni oklep in kako ga je bilo nositi?
– Iz kakšnega papirja so bile izdelane najpomembnejše knjige, kot sta Dalmatinova Biblija ali Slava vojvodine Kranjske?
– Od brona do medenine: so meči keltski ali rimski?
– So zanimivi izdelki iz stekla iz 16. stoletja nastali v Benetkah ali v Ljubljani?
– Kdaj so izdelali pivski rog?
– Kaj je v rimskem loncu, izkopanem pri Drnovem, ki ga niso smeli poškodovati, iz katerega časa je?
– Egipčanska mumija: kdo je bil pokojnik, kdaj in kje je živel?
– Kako je bil videti zadnji Celjski grof Ulrik II., katerega lobanjo hrani Pokrajinski muzej Celje?
– Lipidi: kaj so jedli naši predniki v 6. stoletju pr. Kr?


Vsebina rimskega lonca, izkopanega pri Drnovem.

Naravoslovje in humanistika skupaj omogočata celovito in znanstveno podprto interpretacijo muzejskih predmetov, pojavov in dogodkov. Razstava predstavlja rezultate raziskovalnega dela v okviru raziskovalnih programov Narodnega muzeja Slovenije. Njen namen je predvsem opozoriti na pomen povezovanja med strokami – interdisciplinarnost humanistike in naravoslovja je pri muzejskem delu neizogibna. Razstave in programi za obiskovalce so le eno od področij, za katere skrbijo muzejski strokovnjaki; pomemben del, ki je javnosti manj znan, obsega preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine, torej skrbno strokovno delo s predmeti in zbirkami. Ta omogoča interpretacijo sveta predmetov, ki je nastal v tesni povezavi z družbenim, ekonomskim in duhovnim razvojem v zgodovini. Pomemben vidik je raziskovanje predmetov kot posrednikov kulturnih pomenov in vrednot, saj raziskave vplivajo na krepitev narodne zavesti in poudarjajo pomen kulturnega razvoja Slovenije, obenem pa pripomorejo h krepitvi družbene zavesti o odličnosti naše premične kulturne dediščine in o nujnosti njenega ohranjanja.


Neandertalčeva piščal iz Divjih bab.

Vodja razstavnega projekta, soavtorica razstave dr. Mateja Kos je povedala: »Muzejski predmeti pripovedujejo o preteklosti, zato so prvovrstni zgodovinski viri, enakovredni pisnim. Iz preteklosti se lahko učimo za prihodnost. Predmet, ki ne spregovori, je mrtev, nem, pravzaprav zaklenjen, zato ga moramo s svojim znanjem odkleniti in ga pripraviti do tega, da nam pove svojo zgodbo. S tem odkrijemo delček zgodbe posameznega predmeta in jo združimo v skupno predstavitev preteklosti.«

Urednica kataloga, ki spremlja razstavo in soavtorica razstave dr. Alenka Miškec pa je poudarila: »Razstava in knjiga sta rezultat skupnega dela strokovnjakov z različnih področij, saj pri projektu, kot je ta, zahtevane naloge presegajo zmožnosti in znanje posameznika ali ozke skupine.«

Razstavo spremlja bogat katalog, ki ga je uredila Alenka Miškec. Avtorji besedil so: Mateja Kos, Tomaž Lazar, Alenka Miškec, Nataša Nemeček, Saša Rudolf, Žiga Šmit, Zora Žbontar, Mihael Budja, Tomislav Kajfež, Katja Mahnič, Eva Menart, Nives Ogrinc, Urša Pajk, Daša Pavlovič, Miran Pflaum, Tjaša Tolar, Matija Turk, Peter Turk in Anton Velušček.