Tretja junijska nedelja je bila za prebivalce Malega Polja in okoliških krajev poseben dan, saj smo se zbrali ob blagoslovu dveh obnovljenih znamenj v okolici Cola.

Blagoslov obnovljenih znamenj je bil praznik skupnosti in priložnost za prijeten pogovor ter druženje, ki utrjuje vezi med ljudmi in ohranja živ spomin na naše korenine.

Dolarsko znamenje

Prvo, ki mu domačini pravimo tudi Dolarsko znamenje, so leta 1901 postavili v spomin na moža, ki se je z bratom vračal iz Logatca domov, a je žal zaradi nemoči na tem mestu tragično končal svojo pot. Znamenje je bilo prvič obnovljeno pred leti ob novi maši našega rojaka Franca Likarja, danes vipavskega dekana. Takrat ga je kot novomašnik blagoslovil prvič, ob letošnji obnovi in ponovni postavitvi pa je blagoslov nad znamenjem izrekel še enkrat.

Obnovljeno Dolarsko znamenje. FOTO: Marko Kobal

Znamenje, ki na Malem Polju stoji že skoraj dvesto let 

Drugo znamenje stoji na Malem Polju in sega v leto 1831. Postavil ga je brat moža, ki je le lučaj pred domom zaradi hudega mraza omagal in umrl. V skoraj dveh stoletjih je bilo znamenje večkrat obnovljeno, letos pa je ponovno zasijalo v prenovljeni podobi. 

Marko Kobal že vrsto let prostovoljno obnavlja božja znamenja ter s tem ohranja dragoceno kulturno in versko dediščino naših prednikov.

Obnovljeno znamenje je blagoslovil colski župnik Peter Černigoj.

Obnovljeno znamenje na Malem Polju. FOTO: Marko Kobal

63. in 64. znamenje Marka Kobala 

Za obnovo obeh znamenj je zaslužen domačin Marko Kobal, tudi sam rojak z Malega Polja. Mnogi ga sicer poznajo kot opernega pevca v ljubljanski Operi, je pa tudi spreten mizar in lesar. Že vrsto let prostovoljno obnavlja božja znamenja ter s tem ohranja dragoceno kulturno in versko dediščino naših prednikov. Njegovo delo ni le obnova lesa in podob, temveč tudi ohranjanje spomina na ljudi in dogodke, zaradi katerih so bila znamenja nekoč postavljena.

Praznik za širšo skupnost

Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi. Poleg skoraj vseh vaščanov Malega Polja so prišli tudi številni rojaki, ki jih je življenjska pot odpeljala drugam, a ostajajo tesno povezani z domačim krajem. Pridružili so se jim še prebivalci Cola in okoliških vasi. Blagoslov obnovljenih znamenj je tako postal nekaj več – bil je praznik skupnosti, srečanje starih znancev in priložnost za prijeten pogovor ter druženje, ki utrjuje vezi med ljudmi in ohranja živ spomin na naše korenine.

1/3