Prepletanje različnih darov

Svoje darove Marko Kobal domiselno povezuje in deli z drugimi: veselje do petja in gora med drugim tako, da je na prelomu tisočletja dobrih deset let na prvo avgustovsko nedeljo, ob prazniku Marije Snežne, na Kredarici po maši skrbel za vrhunski kulturni program – s sošolcem in prijateljem Tomažem Plahutnikom, Tonetom Kuntnerjem, Kamniškimi koledniki … 

Največ znamenj je Marko Kobal postavil s prijateljem Jožetom Tratnikom; tudi to pod Moličko pečjo. FOTO: arhiv Marka Kobala

V gorah se diha drugače, pravi, saj »se mora človek malo potrudit, da pride gor, in potem ne razmišlja o neumnostih«. Od povprečja Kobal odstopa tudi, ker v hribe ne hodi praznih rok: 18. maja letos je s prijatelji postavil že petdeseto (obnovljeno) znamenje, tokrat pod Moličko pečjo na skoraj 2000 metrih nadmorske višine.

Skupina, ki je 18. maja 2025 pospremila 50. obnovljeno znamenje, ki ga je izdelal Marko Kobal, s Podvežaka na Moličko peč. FOTO: arhiv Marka Kobala

Pristna povezanost

Skupina 35 prijateljev, izkušenih gornikov, je 70 kilogramov težko znamenje v snežnih razmerah s pomočjo akija gorske reševalne službe Jezersko s Podvežaka spravila pod Moličko peč. Kljub bremenu v »predpisani« poldrugi uri. 

Zgodbe znamenj so polne simbolike in čustev.

Prijatelji iz šolskih klopi, domačih krajev, iz Gorenjske, pa domačini iz Luč in iz Ljubnega, s katerimi so se povezali pred dvema letoma, ko so jih prizadele poplave. 

70 kilogramov težko znamenje je ekipa gornikov pod Moličko peč "pripeljala" s pomočjo akija gorske reševalne službe. FOTO: arhiv Marka Kobala

Kobal, ki je takrat praznoval šestdeset let, je predlagal, da namesto za praznovanje zberejo pomoč za prizadete v poplavah. Velikodušno in hitro so se odzvali povabilu ter kraje in ljudi pozneje še obiskali. Znamenje, ki so ga skupaj postavili na Molički peči je tudi simbol njihove povezanosti v tej preizkušnji.

Od 50 jih je več kot polovica obnovljenih

Od petdesetih, kolikor jih je postavil od leta 2010, jih je več kot polovico obnovil – na novo postavil na kraju, kjer so v preteklosti že bila. 

V gorah se diha drugače, saj se mora človek malo potruditi, da pride gor, in potem ne razmišlja o neumnostih.

Tudi to pod Moličko pečjo, ki mu je še posebej drago, saj zelo rad zahaja v gore. Pred osemnajstimi leti, ko so se tja povzpeli s prijatelji, je videl križ pred Moličko pečjo, kako žalostno sloni na rušju. 

Obnovljeno znamenje na Molički peči bodo blagoslovili 5. julija 2025. FOTO: arhiv Marka Kobala

Takrat ni pomislil, da ga bo kdaj obnovil. Potem pa je šel pred tremi leti pozimi spet na Moličko peč. Bilo je toliko snega, da je bil križ zakrit. 

Kot izraz zaupanja v Božje varstvo znamenja na pomenljivih krajih s pogosto čudovitimi razgledi vabijo k postanku in molitvi.

Pri kapelici sv. Cirila in Metoda je srečal oskrbnika bližnjega zavetišča, ki ga je z vprašanji o znamenju napotil na lastnike najvišje kmetije na Podvežaku. Na velikonočni ponedeljek je šel spet tja, si ogledal križ, poiskal domačine in se z njihovim blagoslovom lotil dela.

Znamenje je izdelano iz lesa visokogorskega macesna, ki raste tam. FOTO: arhiv Marka Kobala

Ne le obvladovanje obrti, tudi tankočutnost

Zgodbe znamenj, ki jih obnavlja in postavlja po vsej Sloveniji, so namreč polne simbolike in čustev. Tega se Kobal zaveda že od začetka teh nenavadnih podvigov, h katerim ga je spodbudil prijatelj Jože s prošnjo, da bi naredil kapelico za njegovega tragično preminulega starega očeta. 

Znamenje na Rodinah ob cesti proti Dragatušu je izdelal kot 44. FOTO: arhiv Marka Kobala

Tudi eden vodilnih slovenskih etnologov prof. dr. Janez Bogataj, ki je h knjižici Božja znamenja – Naj služijo svojemu namenu, v kateri je Kobal objavil fotografije in osnovne podatke o prvih 45, ki jih postavil po Sloveniji, izpostavi, da imajo znamenja, »pomembni sooblikovalci naših krajin, predvsem pa pričevalci ikonografsko izredno razvejane kulturne dediščine« svoje zgodbe, največkrat hude, tragične, včasih povezane z zaobljubo, spomini. Kot izraz zaupanja v Božje varstvo na pomenljivih krajih s pogosto čudovitimi razgledi vabijo k postanku in molitvi.

Znamenje, ki so ga skupaj postavili na Molički peči, je tudi simbol njihove povezanosti v preizkušnji.

Z Božjim blagoslovom v zavetju slovanskih apostolov

Blagoslov znamenja, ki kot smerokaz povezuje Moličko peč in Podvežak, bo 5. julija ob 11. uri. Opoldne bo sledila praznična maša pri kapelici sv. Cirila in Metoda. Zgrajena leta 1898 na višini 1780 metrov je bila takrat najviše ležeča kapelica na območju današnje Slovenije; porušeno sredi prejšnjega stoletja so leta 1989 ponovno zgradili. Nekaj metrov pod njo je Kocbekovo zavetišče pod Ojstrico, na pobudo Frana Kocbeka zgrajeno julija 1894 in obnovljeno 1999. 

"Ko smo prišli gor 18. maja, je sneg skopnel in zagledali smo kakšnih 70 centimetrov visoko skalo z rušjem na sredi. Ga ni lepšega in bolj primernega kraja, kot se je pokazal tisti dan!" FOTO: arhiv Marka Kobala

V letošnjem svetem letu se jima v neposredni bližini pridružuje zlasti v razmerah slabe vidljivosti dragocen obnovljeni »kažipot«. Tudi kot znamenje skrbi za našo kulturno in duhovno krajino. »Dar, ki si ga prejel, moraš deliti,« znamenja in zgodbe, ki jih obnavlja, pojasnjuje Kobal.

1/7