Ob 660. obletnici najdenja milostne podobe višarske Matere Božje so danes dopoldne na to božjepotno goro na zahodni tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo priromali verniki več evropskih narodov. Ob somaševanju ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, krškega škofa Jožeta Marketza in koprskega škofa Jurija Bizjaka je somaševanje vodil videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato. V nagovoru je izpostavil »sredinski položaj« božje poti na 1766 metrih nad morjem, leži med tremi narodi, in več sto zbranih vabil k molitvi za Cerkev in Evropo. »Marija nas povezuje, vsi smo njeni otroci. To smo postali pod križem na Kalvariji, kjer nas je sprejela in kjer jo je Janez za vse nas vzel k sebi. Marija, naša Mati, najprej povezuje tri narode, povezuje pa tudi vso Evropo in ves svet,« je dejal videmski nadškof.

Somaševanje štirih škofov je vodil videmski nadškof Mazzocato (fotografije Tatjana Splichal)


Nadškof Zore: "Sporočilo Višarij je, da moramo mi po Mariji prihajati k Bogu"

Ob koncu maše sta zbrane nagovorila tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore in krški škof Jože Marketz. Nadškof Zore je dejal, da je podlaga tega, da moremo biti »po Mariji združeni v Kristusu« zgovorna tudi legenda o nastanku višarske ožje poti. »Pastir je njen kip našel v grmu, pred katerim so klečale ovce. Odnesel ga je v dolino, ampak naslednji dan je bil Marijin kip spet na hribu, spet v istem grmu in pred njim so spet klečale ovce. Pastir je kip spet odnesel v dolino, a naslednji dan se je dogodek spet ponovil …« To, kar je naredil pastir, bi verjetno storil vsak izmed nas, je dejal nadškof Zore, a sporočilo tega čudodelnega dogajanja pred 660 leti je drugje. Pastirji so nazadnje spoznali, da morajo oni prihajati k Mariji in zgradili kapelico, kasneje cerkev. Torej da moramo mi po Mariji prihajati k Bogu, ne pa da Boga prilagajamo sebi in svojim potrebam." Vedno smo namreč v skušnjavi, je dejal nadškof Zore, da bi Boga oblikovali tako, kakor je nam po volji, kakor je za nas bolj sprejemljiv. Boga hočemo prilagoditi našim potrebam, željam, okusu. " Bog pa nas vodi proti svobodi, proti polnosti, proti nebesom šele takrat, kadar pristanemo, da gremo mi k njemu. On nam sicer pride zelo blizu, a moramo mi oditi k njemu, mi moramo poslušati njegova sporočila. Mi moramo izpolnjevati, kar je Marija rekla v Kani: 'Karkoli vam poreče, storite.' In ko to živimo, v resnici postanemo njeni otroci, postanemo združeni med seboj. Takrat moremo edinost živeti in podarjati drugim.« Naj nas to romanje, je sklenil nadškof Zore, »okrepi v tem spoznanju in v tem ravnanju. Šli bomo k Bogu, slišali njegovo besedo, jo živeli in vse ljudi sprejemali za brate in sestre.«

Pri maši "pri izviru" , to je tik pod vrhom 1766 metrov visoke gore, kjer stoji cerkev, se je zbralo več sto romarjev, prišli so iz različnih evropskih dežel, največ pa iz Italije, Avstrije in Slovenije


Romarji so pri maši držali med seboj potrebno razdaljo, mašo v več jezikih pa so lahko spremljali tudi v knjižicah, narejenih za to priložnost

Škof Marketz: "marija se je na Višarje vračala, ker je hotela opozoriti na to lepoto"

Tudi krški škof Marketz se je v nagovoru oprl na legendo o nastanku božje poti. »Svet na tej gori je tako čudovit! Marija je hotela ljudi opozoriti na to lepoto, zato se je vedno vračala nazaj na goro, da bi ljudje ta gorski svet na tromejii ne pozabili, da bi se vračali. Kot bi klicala: Poglejte ta svet, ohranite ga!« S koroško ljudsko pesmijo, ki govori o tem, da ko se človek znajde med vrhovi vrhov, srce vriska, je v prispodobi opisal »Boga, ki je Stvarnik vsega.« Posebej v izjavi za Družino je škof Marketz izrazil upanje, da se bodo narodi sposobni povezovati tudi v prihodnje. Ko je študiral v Ljubljani v prejšnjem stoletju, so bile med evropskimi državami meje. »Zdaj pa smo spet v položaju, ko se meje zapirajo. Pa ne samo zaradi koronavirusa, ampak tudi zaradi nacionalizmov in egoizmov,« je dejal škof Marketz.

Škof Bizjak: "Marija biva med sklanatimi vrhovi"

Škof Jurij Bizjak je za Družino izpostavil lepo pripravljeno slavje. »Višarska božja pot je med najvišjimi božjimi potmi v Evropi. Na misel mi pride stavek iz Visoke pesmi, ki pravi: 'Pridi moja golobica iz skalnatih vrhov, pridi iz skalnatih pečin … Tu je Mati Božja med vrhovi, med pečinami, tu je Mati Božja med romarji, ki se povzpnejo na vrh.« Da je vsak premik, vsak vzpon, romanje navzgor vedno tudi romanje navznoter, je dejal škof Bizjak. »Romar ob vzpenjanju premisli, premelje stvari, ki jih v dolini težje. Zato ima vzpon dodano vrednost: kliče k dvigu duhovnega človeka, kliče k izboljšavi duhovnega življenja. Vzpon pomaga pri notranjem prečiščevanju. Ko romar hodi navzgor, se dviguje, želi postati boljši, lepši, čistejši,« je dejal škof Jurij.

Romanje treh narodov ob 660. obletnici višarske Božje poti za vernike treh narodov: Romanov, Slovencev in Germanov, je organizirala videmska nadškofija, vsebinsko pa je slavje pripravil pastoralni vodja višarske božje poti jezuit p. Peter Lah. V nagovoru ob začetku maše je pozdravil zbrane romarje: »Danes se v Duhu pridružujemo neštetim našim prednikom, ki so prihajali sem, da se Bogu zahvalijo za prejete darove in prosijo za milost. Domov so se vračali okrepljeni v veri, upanju in krščanski ljubezni," je dejal in povabil zbrane, naj bo tudi naše srce danes napolnjeno z istimi krepostmi, iz katerih so naši predniki črpali moč in veselje: "Višarska Marija vsakega sprejme pod svoj plašč. Ne vpraša za potni list, tudi je ne zanima, kakšen jezik govorimo ... Njeni otroci smo, pri njej se učimo, kako biti bratje in sestre."

Več o 660-letni zgodovini Svetih Višarij objavljamo v 30. številki Družine (z datumom 26. julij), daljše poročilo o slavju pa bomo objavili v prihodnji tiskani Družini.

Po maši so kip Marije z Jezusom odnesli nazaj v višarsko svetišče





Od leve proti desni: p. Peter Lah, ljubljanski nadškof Zore, videmski šnadkof Mazzocato, krški škof Marketz in koprski škof Bizjak