Lahko bi začel s: »Srečnega pa zdravega!« S prvo adventno nedeljo namreč vstopimo v nov krog spirale cerkvenega leta. Spirale zato, ker tudi če iz leta v leto ponavljamo cikle menjajočih se cerkvenih časov in praznikov, nikoli ne pridemo na isto točko. Spreminjamo se, zorimo, doživljamo spoznanja in razočaranja. Prebujamo se in zastojimo, se sprašujemo in velikokrat tudi doživimo odgovore.

Po čem hrepenim?

Advent, prižgana prva sveča, vijolična barva, bližina, pričakovanje so pogoste asociacije na besedo advent, žal pa tudi velikokrat glavna vsebina katoliškega »jedilnika«.

Pa če je to samo platnica? Le lupina, ki je večkrat trpkega okusa in sploh ne razkriva bistva, temveč ga, nasprotno, skriva, varuje?

Iz naglice, zaspanosti, ujetosti, prestrašenosti nas prebuja in vabi advent. Izziva in spodbuja hrepenenje. In res: po čem hrepenim? Po miru, sprejetosti, zdravju, življenju, ljubezni, Bogu?

Kaj pa, če je advent bolj advent Boga, k...