»Mojega moža so prvega napadli,« se spominja Dorcas. »Napadalci so nanj naleteli, ko je delal na domačem polju, približno 20 minut hoje od naše hiše. Verjetno so ga prisilili, naj gre z njimi v divjino.«

V letošnji jeseni bomo v Sloveniji javno spregovorili o grozljivem preganjanju kristjanov po vsem svetu: v petek, 2. oktobra, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano prirejajo konferenco z naslovom »Zgodbe preganjanih kristjanov« pod okriljem pisarne evropskega poslanca mag. Mateja Tonina (NSi/ELS), partner dogodka pa je človekoljubna organizacija Open Doors. V tednih pred srečanjem bomo na naši spletni strani objavili več pričevanj preganjanih kristjanov, o katerih poročajo iz omenjene organizacije.

Dorcas in drugi vaščani so temeljito prečesali območje, vendar ga niso našli. Tisto noč so se napadalci vrnili v vas in s seboj pripeljali Dorcasinega moža. Roke so mu zvezali za hrbtom. Prisilili so ga, da je zvabil druge vaščane, naj pridejo pred svoje hiše – ko so moški slišali njegov glas in prišli na prag, so jih napadalci ubili.

Pri drugi hiši je petletnemu dečku uspelo pobegniti in opozoriti druge vaščane. Napadalci so se odločili, da odidejo, ob tem pa so umorili Dorcasinega moža.

Napadalcev niso nikoli našli in Dorcas še vedno ne ve, zakaj so ubili njenega moža.

»Mami, kaj so storili očku?«

Dorcas je za napad izvedela šele naslednje jutro. »Povedali so mi, da je bil moj mož ubit. To je bil zelo težak trenutek. Ko sem šla pogledat, kaj se je zgodilo, sem za roke držala svoje otroke. Ko smo ga videli, je bilo resnično boleče. Najin najmlajši je imel komaj šest let. Ves čas je spraševal: ‘Mami, kaj so storili očku?’ Nisem vedela, kaj naj mu rečem.«

Napadalcev niso nikoli našli in Dorcas še vedno ne ve, katera skupina je odgovorna za napad ali zakaj so ubili njenega moža. »Ko bi mu bili vsaj dovolili, da me pokliče, da mi vsaj izreče še zadnjo besedo, « pričuje vdova. »Še danes, kadar se ponoči zbudim, mislim na to. Nikoli se ne konča.«

V Keniji, ki je na 54. mestu svetovnega seznama najbolj ogroženih držav, se nadaljujeta radikalizacija in novačenje v teroristično skupino Al Šabab.

»Zakaj?«

V okrožju Lamu, kjer živi Dorcas, se napetosti med kristjani in muslimani vztrajno stopnjujejo. Leta 2014 je to privedlo do napadov islamskih skrajnežev, v katerih je bilo ubitih več kot 70 ljudi. Odtlej je bilo na tem območju Kenije več manjših napadov – kot je bil tisti v Dorcasini vasi. Poleg tega se v Keniji, ki je na 54. mestu svetovnega seznama najbolj ogroženih držav, še vedno nadaljujeta radikalizacija in novačenje v teroristično skupino Al Šabab.

»Ko pridejo, ne ubijajo muslimanov,« pripoveduje Dorcas: »Skupina, ki tukaj napada ljudi, cilja na kristjane.« Ni dobila potrditve, kdo točno je ubil njenega moža, zaradi česar je zmedena in prestrašena. »Nihče mi ni povedal, zakaj so bili ti moški, vključno z mojim možem, umorjeni,« pravi. »Ne vem, ali sem varna v svoji vasi, ali se bo nasilje ponovilo. In sprašujem se, zakaj jaz? Zakaj je bil ubit moj mož? Kaj se bo zgodilo z najinimi otroki? Kdo bo skrbel za nas? Toliko vprašanj se poraja v moji glavi. Nimam energije, da bi skrbela za svoje otroke.«

Dorcas še vedno preboleva tragično izgubo moža.

Pomoč strokovnjakov

Območni partnerji organizacije Open Doors so Dorcas ponudili pomoč pri prebolevanju travme ob tragični izgubi moža. Imela je priložnost odkrito spregovoriti o grozljivih stvareh, ki jih je doživela, in jih predelati – ter razumeti Božjo navzočnost in nasvet v svoji žalosti.

»Nisem razumela odpuščanja,« pojasnjuje Dorcas. »Kako naj odpustim ljudem, ki so mi storili takšno krivico? Nisem hotela razumeti. Želela sem, da bi bili napadalci hudo kaznovani. Zdaj pa razumem, da tudi Bog meni odpusti, če storim krivico, in da zmorem jaz odpustiti drugim. Doumela sem, da zaradi zmedenosti in sovraštva nisem zmogla nadaljevati svojega življenja. Morala sem se znebiti sovraštva, da sem spet lahko mati svojim otrokom … Tudi danes, ko me preplavijo vsakdanje težave, se spomnim teh pogovorov in čutim, da je Bog navzoč. Terapije so mi pomagale, da sem spet lahko odprla svoje srce za srečo.«

Dorcas še vedno preboleva tragično izgubo moža. Njo in številne druge kristjane v Keniji, ki doživljajo podobno usodo, podprimo z molitvijo!