Foto: Tatjana Splichal

Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak je v pridigi med velikonočno vigilijo vsem zaželel obilo moči in poguma, s katerim je naš Gospod premagal zadnjo in najhujšo nadlogo: smrt.

PRIDIGA JURIJA BIZJAKA

»Vsa pretekla leta smo se trudili in si prizadevali, da bi veliko noč doživeli in izkusili, kot jo je izvoljeno ljudstvo, ki je odšlo iz egiptovske sužnosti. Letos pa nas preizkušnja, s katero se otepamo sami in z nami ves svet, v veliki meri postavlja tudi v doživetje in izkustvo Egipčanov, ki jim je Gospod z desetimi nadlogami mehčal zakrknjena srca.

Najhujša je bila zadnja, deseta nadloga, smrt vseh prvorojencev od najmlajšega do najstarejšega pri ljudeh in pri živini, nimamo pa podatka, kakšna je bila smrtonosna nadloga, ki je ugonobila vse prvorojence. Obstaja domneva, da je bila vzrok smrti zastrupitev s pokvarjeno hrano, ki je zadela predvsem prvorojence, ker so imeli v času pomanjkanja prednost pri delitvi hrane.


Škof Jurij Bizjak. Foto: Tatjana Splichal


Aleluja, Gospod je vstal, Gospod živi!

Druga domneva pa je, da je bila zadnja nadloga splošne narave in nalezljiva, torej podobna naši sedanji, še zlasti, ker je kot peta nadloga navedena kuga, kot šesta pa nadležni tvori z izpuščaji in mehurji pri ljudeh in živini. V tem primeru se seveda postavlja težko vprašanje, v čem je bila 'Ahilova peta' vseh prvorojenih, da so bili zaradi nje prav oni bolj ranljivi kakor vsi drugi.

Letošnja velika noč naj tudi nam pomaga sprejeti milo razlago, ki jo Knjiga modrosti prinaša o Egipčanih: 'Ti, Gospod, imaš usmiljenje z vsemi, ker vse premoreš, in spregleduješ ljudem grehe, da se spokorijo. Ljubiš namreč vse, kar je, in ničesar ne sovražiš, kar si naredil; zakaj ko bi kaj sovražil, bi tega ne ustvaril … Ti pa, življenje ljubeči Gospod, vsemu prizanašaš, ker je tvoje.'

Tudi mi recimo s slavnim Jobom: 'Dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?' Vsem želim obilo moči in poguma, s katerim je naš Gospod premagal našo zadnjo in najhujšo nadlogo: smrt! Aleluja, Gospod je vstal, Gospod živi!«



Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf pa je v pridigi izpostavil. Da »samo mir in njegovi sadovi – solidarnost, pomoč, bratstvo, sodelovanje … – lahko v kali zatrejo virus, spočet v 'laboratoriju smrti'.«

PRIDIGA PETRA ŠTUMPFA

»Nazadnje je trg sv. Petra v Vatikanu na veliko noč sameval pred okoli 220 leti, ko je Rim zavzela Napoleonova vojska in je Napoleon v svojem napuhu posvetnega vladarja prepovedal javno obhajati velikonočno vigilijo. V zadnjem tisočletju se je tako letos primerilo morda šele drugič, da v srcu krščanstva največji praznik ni praznovan, kot si zasluži – da bi lahko papež, škofje in duhovniki zbrani množici razglašali vstajenjski »aleluja«! Način praznovanja letošnje velike noči nam pove, da smo vstopili v poseben čas.

Zopet se majejo kraljestva in oblasti. Zaradi enega majhnega virusa. Mi pa smo mislili, da jih res nihče več ne more omajati, destabilizirati, kaj šele zrušiti. Toda padel je Napoleon, padli so že vsi veliki in mogočni pred njim in padajo tudi za njim. Bila so že sveta cesarstva in kraljestva s krščanskim imenom, pa je tudi od njih ostalo samo sramotno breme križarskih pohodov in globoke, še vedno nezaceljene rane nedavnih vojn. V teh propadlih kraljestvih in oblasteh ni bil ustoličen Bog, ampak človek. Krone, žezla in prestoli – vse to v rokah nesrečnikov, ki so zapisovali človeško zgodovino krvi in pepelu.

V tej noči se je prebudila nezlomljiva moč večno živega Boga

Ta večer vstopamo v noč, v kateri se nam razodeva čudovita, ljudomila, neskončno blagodejna prijaznost Božjega kraljestva. V tej noči se je tiho, neopazno in skrito prebudila nezlomljiva moč večno živega Boga. V tej noči se iz smrtnega sna prebuja na križu zasramovani judovski obsojenec in umorjenec, ki so mu v posmeh nad njegovo glavo zapisali: Jezus Nazarečan, judovski kralj. Ne s črnilom, temveč z lastno krvjo je ta kralj zapisal v ustavo svojega kraljestva, da imamo odslej vsi pravico do večnega življenja in do zelo častnega mesta v tem kraljestvu.

Kot Sin nebeškega Očeta nam je oznanil, da to kraljestvo ni od tega sveta, temveč je večno in neuničljivo. Njegovo območje so nebesa. Njihovo skrito navzočnost med nami pa že lahko začutimo tudi v svojem srcu in tam, kjer so med nami mir, pravičnost in veselje v Svetem Duhu.


Škof Peter Štumpf. Foto: Tatjana Splichal


Mati vseh vigilij

Velikonočna vigilija je mati vseh vigilij, kajti to je noč čaščenja Gospoda vsega stvarstva in vseh narodov. Kajti On, Gospod, je neskončno svet in vsa zemlja je polna njegovega veličastva. Tudi slovenski narod je Gospod vseh narodov povzdignil iz majhnega in neznatnega na raven velikih narodov. Doslej smo vzdržali na prepihu zgodovine. Živeli smo iz Življenja, ki nam ga je omogočila Velika noč. Vedeli smo, kakšna je sveta volja Gospoda vsega stvarstva in vseh narodov: da bi ljubili življenje. Zato smo Slovenci znali in hoteli živeti iz roda v rod. V sebi smo znali poslušati glas vesti in spolnjevati Božje zapovedi, zato smo lahko vedeli, kaj večno živi Gospod vsega stvarstva in vseh narodov pričakuje od nas.

Zemlje in nebes nismo dojemali kot dveh svetov, kjer bi bil Bog v nebesih gospodar, na zemlji pa bi mu uhajale stvari iz rok. Bog ni nekje bolj ali nekje manj navzoč. Bog je povsod enako navzoč. Z veliko nočjo smo na Zemlji začeli zoreti za nebesa. Ko so Jezusa položili v grob, nas je dvignil iz prahu zemlje, da ne bi zgrešili poti do nebes, marveč bi v polnosti dosegli Boga.


Foto: Tatjana Splichal


Kaj naj sedaj z raketami, ki jih pripravljamo za polete na Mars?

Na pepelnico smo se obredno posuli s pepelom in tako začeli postni čas. Nihče tedaj ni pomislil, da bo šlo tokrat zares. Nismo še otresli z glave pepelničnega pepela, že smo bili zaznamovani s koronavirusom. Nenadoma. Mimogrede so nam splavali stari dobri časi v nepovratnost. Če doslej nismo verjeli, da je satan naš največji nevidni sovražnik, moramo verjeti nevidnemu virusu, da lahko na nas skoči izza vsakega vogala. Mikroskopski ubijalec ne izbira med žrtvami. Zanj ni ne bogatega in ne revnega sveta, ne slavnih in ne pomembnih. Zanj je koristen za napad vsak, samo da je človek.

Kaj naj sedaj z raketami, ki jih pripravljamo za polete na Mars? Še do sosedovih sedaj ne moremo in ne smemo iti. Naj s topovi, s katerimi smo se oborožili drug proti drugemu, zdaj streljamo vrabce? Kaj naj sedaj s teleskopi, s katerimi kukamo v vesolju nedosegljive planete, menda podobne Zemlji, še bolj fantaziramo po nedosegljivem preživetju tam daleč v vesolju? Edino, kar nas sedaj lahko še reši, je prvi pozdrav, ki ga je Jezus po svojem vstajenju od mrtvih namenil učencem: 'Mir vam bodi'. Samo mir in njegovi sadovi – solidarnost, pomoč, bratstvo, sodelovanje … – lahko v kali zatrejo virus, spočet v 'laboratoriju smrti'.

Letos za veliko noč moremo s ponižnim sprejemanjem nemoči v tem ranjenem svetu postati drug drugemu znamenje in priča blaženih in rešilnih sadov Jezusovega vstajenja, ki nas hrabrijo, naj nadaljujemo pot do končnega cilja, ki je nebeški Jeruzalem. Naj vam bo blagoslovljena in tolažilna velika noč.«